Tomi17 iskal dekleta na klic

Na policiste se je obrnil lastnik podjetja R. Š., ki je posumil, da njegov nekdanji vodilni sodelavec še vedno vstopa v informacijsko omrežje podjetja. V videonadzorni računalnik firme, ki je tedaj prodajala in servisirala avtomobile prestižne znamke mercedes, je bilo namreč mogoče vstopiti tudi od doma. R. Š. je sporni računalnik predal policiji, kriminalisti pa so na njem našli dokaze o prijavi v računalnik pod imenom J. K. in pripadajočim geslom tudi v času, ko ni bil več zaposlen v Trendyju. Prav tako so se nadaljevali tudi vpisi na spletno stran »novic iz sveta prostitucije« SloEscort.com z uporabniškim imenom Tomi17. Gre za spletno stran, ki ponuja sezname in kontakte slovenskih prostitutk, spremljevalk, striptizet, erotičnih maserk ter tudi druge erotične in pornografske vsebine.

Ljubljanski kriminalist je včeraj na sodišču povedal, da mu je J. K. potrdil, da je v času službovanja pri podjetju Trendy službeni računalnik uporabljal tudi za dostop do erotičnih vsebin, vendar pa je ves čas zanikal, da bi to počel tudi po slovesu od podjetja. A policisti so bili po pregledu računalnika prepričani, da je J. K. na spletno stran SloEscort prek računalnika za videonadzor vstopal tudi, ko ni bil več zaposlen v podjetju, saj naj bi poznal geslo za uporabniško ime Tomi17. Zato so ga kriminalisti ovadili, tožilstvo pa je vložilo obtožni predlog.

Za računalnikom tudi avtomehaniki

J. K. se je zagovarjal, da je nedolžen in da so geslo za njegov uporabniški račun računalnika za videonadzor, ki je bil nameščen v posebni zaklenjeni sobi, imeli tudi drugi zaposleni v podjetju. Po sojenju nam je povedal, da se mu lastnik podjetja le maščuje, ker je svetoval njegovi soprogi pri ločitvi. Prav tako naj bi podjetje v času njegovega odhoda zašlo v velike težave, za marsikaj pa naj bi bil kriv prav življenjski slog lastnika.

Da za informacijsko varnost v podjetju ni bilo najbolje poskrbljeno, je na sodišču včeraj potrdila tudi priča R. Č. Inženir strojništva, ki je leta 2006 sodeloval pri postavljanju informacijskega sistema v Trendyju, je povedal, da vodstvo podjetja informacijska varnost ni pretirano skrbela. Že ob vzpostavitvi omrežja so denimo vsi zaposleni za svoja uporabniška imena kot geslo dobili prav datum rojstva J. K. »Ko sem bil leta 2010 zadnjič v firmi, je bilo geslo enako,« je pred okrajno sodnico Nino Kodra Balantič pričal inženir.

Tudi nekdanji avtomehanik Trendyja je pojasnil, da so imeli praktično vsi dostop do računalnika za videonadzor, na katerem je bilo mogoče dostopati tudi do interneta. »Tam smo gledali vse živo, to pa zato, da ne bi z virusi okužili drugih računalnikov,« je bil iskren avtomehanik F. P. in dodal, da so, kljub temu da je bil nadzorni računalnik v posebni sobi, tudi fizično hodili »tja gledat kakšne punce«.

Tožilka Veselova je po zaslišanju prič ocenila, da lahko le umakne obtožni predlog, saj tudi v primeru, če je J. K. dejansko dostopal do računalnika v nekdanji službi, ne gre za kaznivo dejanje napada na informacijski sistem. V tistem obdobju namreč neupravičen vstop v tuj računalnik ni bil kazniv, o vdoru pa tudi po mnenju kriminalista ni mogoče govoriti. Sodnica je zato že čez nekaj minut razglasila zavrnilno sodbo in J. K. tudi uradno oprala obtožb.