Sodnica pričakuje pritožbe
Sodni senat s sodnico Leo Habjanič na čelu je verjel tožilstvu, da je Oven leta 2003 od družbe Etaline inženiring po previsoki ceni kupil zemljišča v Vižmarjah, da je bil nakup nesmotrn, ker sklad zaradi nerazvitosti zemljišča stanovanj ne bi mogel zgraditi v doglednem času, in da se je Oven z nekdanjim direktorjem Etaline Zdravkom Strmčnikom predhodno dogovoril o tem, za sklad škodljivem poslu. Spomnimo, družba Etaline je od kmetov v Vižmarjah kupila osem parcel, ki jih je nato prodala stanovanjskemu skladu, pri tem pa mu je zaračunala kar 2,1 milijona evrov več, kot je za ista zemljišča odštela sama.
Sodba sicer še ni pravnomočna, eden od Ovnovih dveh odvetnikov, Miha Martelanc pa je prepričan, da se bo njegova stranka zoper razsodbo pritožila. Ali se bo zoper razsodbo pritožil tudi Strmčnik, ki ga je sodišče prav tako obsodilo na štiriletno zaporno kazen in plačilo 35.000 evrov, ni jasno, saj je ta na begu pred novinarji odgovarjal le: »Nimam komentarja.« Da pričakuje pritožbe, je povedala tudi Habjaničeva, zato je že zdaj jasno, da bo preteklo še nekaj časa, preden bodo sodišča pravnomočno odločila v tej zadevi.
»Ni šlo za ponesrečeno poslovno odločitev Ovna«
Martelanc je sicer pokomentiral, da odločitev sodišča temelji le na indicih, da naj bi se Oven in Strmčnik predhodno dogovorila o poslu. »Pričakovati, da bosta obdolžena tak dogovor notarsko overila pred petimi pričami, je iluzorno,« je navedbe obrambe, da tožilstvo ni predložilo nobenega konkretnega dokaza o predhodnem dogovarjanju, zavrnil tožilec Luka Moljk. Poudaril je, da je šlo v tem sodnem postopku za najbolj prefinjeno obliko gospodarskega kriminala, saj sta bila tako Oven kot tudi Strmčnik dobra poznavalca svojega področja. »Zato sta vedela, kako ta posel izvesti tako, da povprečnemu opazovalcu ne bo jasno, da so zadaj nepravilnosti,« je prepričan Moljk, ki je vesel, da je tožilstvu uspelo dokazati, da Ovnova odločitev o nakupu zemljišč v Vižmarjah »ni bila ponesrečena poslovna odločitev, temveč dobro pripravljeno, dobro organizirano kaznivo dejanje«.
Habjaničeva je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da je več dokazov pritrdilo navedbam tožilstva, da sta bila Oven in Strmčnik predhodno dogovorjena o poslu. To so po njenem mnenju med drugim pokazali dopis Etaline skladu iz jeseni 2002, saj je v njem pisalo, da »v zvezi z dogovorom pošiljajo« svojo ponudbo, vlogo za kredit na Factor banki in zaprosilo, da sodišče prednostno obravnava vpis lastništva Etaline inženiring v zemljiško knjigo. Tako pri vlogi za kredit kot tudi pri vpisu v zemljiško knjigo je Etaline navedla, da namerava sporna zemljišča prodati stanovanjskemu skladu. Strmčnik se je sicer branil, da je nameraval na teh zemljiščih graditi, česar pa po Moljkovemu mnenju dokazi niso potrdili.
Etaline inženiring 500.000 evrov kazni
Sodni senat je še presodil, da je bil nakup zemljišč v Vižmarjah ne samo vnaprej dogovorjen, temveč tudi nesmotrn. Zemljišča takrat sploh niso imela stanovanjske namembnosti, bila so komunalno neopremljena, manjkala je tudi ena parcela, da bi lahko govorili o zaokroženem zemljišču. Habjaničeva je ob razlagi sodbe povzela tudi ugotovitve notranje revizije sklada, ki je ugotovila, da so bila sredstva, porabljena za nakup spornih zemljišč, izpostavljena visokemu tveganju neizvedbe. Velja omeniti, da na teh zemljiščih še danes ni mogoča gradnja stanovanj, ker še vedno ni sprejet občinski podrobni prostorski načrt, ki bi opredelil morebitne gradbene gabarite.
Sodišče je spoznalo tudi, da je družba Etaline inženiring, katere direktor je bil v času kaznivega dejanja Strmčnik, prav tako odgovorna za kaznivo dejanje, ker je razpolagala s protipravno pridobljenim premoženjem, zato je družbi naložilo plačilo kazni 500.000 evrov. Ker so s kaznivim dejanjem Oven, Strmčnik in Etaline oškodovali stanovanjski sklad, je sodišče vsem trem naložilo, naj skladu skupaj plačajo 1,4 milijona evrov.
