Hrano skrivoma pojedo med trgovskimi policami
Prav tako je lani naraslo število ukradenega alkohola in cigaret, vendar gre pri tovrstnih krajah, predvsem pri velikih tatvinah (vlomih), za drugačno ozadje: »Lahko rečemo, da gre pri tatvinah prehrambnih izdelkov predvsem za osebno stisko in so ukradeni artikli namenjeni osebni uporabi. Alkohol in tobak kot trošarinsko blago pa sta namenjena prodaji na črnem trgu,« opaža Drago Menegalija z generalne policijske uprave in dodaja, da se s tatvinami alkohola in cigaret ukvarjajo predvsem dobro organizirane skupine, v katerih je del članov »izurjen« za krajo, drugi pa za preprodajo.
Pri krajah hrane je drugače. Glavni akterji so posamezniki, ki jih v tatvino bolj kot ne prisili nezavidljivo finančno stanje v domačem gospodinjstvu. Trgovci marsikatere manjše kraje in goljufanja pri tehtanju sadja in zelenjave najbrž niti ne zabeležijo, kljub temu pa tudi oni opažajo vedno več zmikavtov: »Tudi v Mercatorju zadnja leta opažamo naraščanje števila tatvin in poskusov tatvin izdelkov v trgovinah, ko so odprte. Med njimi je več tatvin manjših izdelkov, na primer delikatesnih, pojavljajo pa se tudi poskusi tatvin izdelkov večje vrednosti, denimo viskija in podobnih artiklov. Opažamo tudi primere, ko storilci izdelke zaužijejo kar v trgovini in jih ne plačajo ali pa poskušajo zamenjati nalepko s ceno (z nižjo vrednostjo, op. p.),« o trendu zadnjih let pravi Tanja Durin iz največje slovenske trgovske verige, kjer sicer ne želijo razkriti podatkov o škodi, ki jo utrpijo na ta račun.
Veliko večino aretirajo
Ker gre za amaterske tatove ter zaradi vedno boljšega tehničnega in fizičnega varovanja trgovin se večina tatvin hrane, o katerih trgovci obvestijo policiste, klavrno konča. Delež preiskanih klasičnih tatvin hrane in alkoholnih pijač je kar 90-odstoten, slabše (manj kot 30 odstotkov) so preiskane le kraje tobačnih izdelkov.
Drugače je z vlomi in drugimi oblikami tako imenovanih velikih tatvin (poleg vlomov so to še kraje v skupini in na predrzen način), pri katerih so tatovi bolje organizirani, policisti pa zato nekoliko manj uspešni. Kriminalisti so lani uspešno preiskali 48 odstotkov velikih tatvin hrane ter po 24 in 19 odstotkov velikih tatvin alkohola oziroma tobaka. Skupna vrednost ukradene hrane, alkohola in cigaret je lani v prvih šestih mesecih znašala približno 400 tisočakov – skoraj toliko kot leta 2012 v celotnem letu. Po za zdaj še neuradnih podatkih je bilo lansko leto tudi sicer precej bolj pestro na področju tatvin, ropov in vlomov v primerjavi s preteklimi leti: »Za zdaj lahko potrdimo, da smo v letu 2013 zasledili porast števila vseh premoženjskih kaznivih dejanj,« pritrjujejo na generalni policijski upravi.