Bolelo in smrdelo
Ljubljančan je 3. decembra 2006 doma padel in se poškodoval. Na urgenci so ugotovili, da ima zlomljeno levo nadlaket. Na trup in roko so mu dali mavčno obvezo in naročili, naj se vrne, če ga bo pod mavcem srbelo ali bolelo. Pacient pravi, da ga je res začelo srbeti in boleti, celo žgati, izpod mavca pa se je širil neprijeten vonj. Ko je 19. decembra prišel na kontrolo na polikliniko, je bil po njegovih besedah smrad že očiten, a mu mavčne obveze niso sneli, pač pa so jo le obnovili – torej so dali mavec na mavec. Za ponovna opozorila, da ga peče, boli in zaudarja (»sam sebi sem smrdel«), pa se ni nihče zmenil.
V januarju 2007 je imel dve kontroli. Po tožnikovih navedbah so se težave stopnjevale, smradu pa sploh ni bilo mogoče več prenašali. Kljub temu mu še vedno niso odstranili mavca, da bi ugotovili, kako poteka celjenje, pač pa so mu ga spet le obnovili. Odstranili so ga šele 12. februarja, ko je medicinska sestra že na razdalji dveh metrov zavohala smrad in ga napotila naravnost v mavčarno. Pod mavčno obvezo so odkrili gnitje, sledili sta operacija in enomesečna hospitalizacija.
Helena Carlevaris Rožič, ki je zastopala UKC, je zatrjevala, da pacient ob kontrolah ni navajal težav, ki bi lahko kazale na razvoj dekubitusa, razjede zaradi pritiska mavca na kožo. Za smrad je prvič povedal 12. februarja in takrat so mu ga tudi ustrezno odstranili. Zavrnila je tudi očitke, da zdravniki v tem primeru niso izpolnili svoje pojasnilne dolžnosti – da bolniku torej niso pojasnili tveganja in ga poučili o vseh možnih neželenih učinkih. Zdravljenje je torej po mnenju UKC potekalo v skladu s stroko, pravili medicinske znanosti in standardom zdravljenja na kliničnem oddelku za travmatologijo.
Zamudili so za teden ali dva
A sodnica Tatjana Turk Pilič se s tem ni čisto strinjala. Pri razsodbi se je oprla na izvedensko mnenje dr. Benjamina Kavčiča, ki je sicer razložil, da so bile bolečine in nadležen vonj sprva res le posledica samega zloma in otežene higiene pod mavcem (in ne nastajajoče razjede). Na vprašanje, kdaj bi morali odstraniti mavec, da do dekubitusa ne bi prišlo, pa je odgovoril, da teden ali dva pred dejansko odstranitvijo. Ob kontroli 7. februarja bi torej že morali posumiti, da je pod mavčno obvezo nekaj hudo narobe, in jo nemudoma odstraniti. Takrat se je zagotovo že širil poseben in izrazit vonj, pacient pa je vsekakor trpel hude bolečine. Tako pa so čakali še pet dni, zaradi česar se je tožnikovo zdravje še poslabšalo in je zato upravičen do določene odškodnine, je odločila sodnica.
Glede na sodno prakso v podobnih primerih mu je prisodila 7000 evrov odškodnine na račun bolečin in neprijetnosti pri zdravljenju (enomesečna hospitalizacija, operacija zaradi odstranitve mrtvega tkiva, boleče previjanje rane in tako naprej), tri tisočake zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ter po 1700 evrov za prestani strah in duševne bolečine zaradi skaženosti. Skupaj torej 13.400 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od marca 2010, ko je UKC dobil odškodninski zahtevek.
