Niso ugotovili kršitev
»Ne počutim se krivo, ker ni bilo nobenega šikaniranja,« je večurni zagovor začela Ban-Fischingerjeva. Dobrovoljca po njenih besedah niso prav nič degradirali, je pa v skladu z letnim načrtom leta 2011 res prišlo do reorganizacije. Oskrbniško in vzdrževalno službo so razdelili na dva dela. Dobrovoljc je za enako plačo zadržal vodenje oskrbniškega dela, za vodenje vzdrževalnega pa so zaposlili novega sodelavca, je povedala obtožena direktorica (šlo je za očeta partnerja direktoričine hčere, op. p.). Poudarila je, da je bil izbran na javnem razpisu, imel je primerne kvalifikacije, poleg tega je bil že v prvih mesecih zelo uspešen. In še, da je Dobrovoljc domnevni nepotizem takoj prijavil na vse mogoče naslove, a niso ugotovili nobene kršitve.
Ban-Fischingerjeva je dejala, da Dobrovoljc po novem ni imel dela za osemurni delovnik, zato mu je naročila, naj si najde še druge operativne naloge. Zavedel se je, da bo znova moral obleči uniformo in delati na terenu, kot se je izrazila, in to mu ni bilo povšeči. Zato je napisal protestno pismo, v katerem je grobo osebno napadel njo in strokovno vodjo. Direktorica je takrat sklicala sestanek vseh zaposlenih, kot sama pravi, je tam pismo javno prebrala, prav tako tudi odgovor strokovne vodje, ki je bila takrat na porodniškem dopustu. Navedbe tožilstva, da ga je na sestanku smešila, ga primerjala z »radiom Erevan« in mu ni pustila do besede, je včeraj odločno zanikala, češ da so to same neumnosti.
Zanikala je tudi očitke, da ga je vodstvo takrat začelo ignorirati, da so mu prepovedali sestanke z oskrbniki, ga neupravičeno selili iz ene pisarne v drugo, mu vzeli računalnik in tako dalje. Kot je dejala, je bil enako kot preostali vodje na dnevnih sestankih redno seznanjen z vsem dogajanjem, na sestanke z oskrbniki je včasih prišel, včasih ne, selitve so bile posledica prostorske stiske, glede računalnika pa, da so mu ponudili prenosnega, a ga je odklonil.
Zahteva 20.000 evrov
Tožilstvo obtoženki tudi očita, da je brez pravne podlage uvedla snemanje sestankov. Sama pravi, da je snemanje predlagal ravno on. »Po njegovi zaslugi so bili sestanki zelo naporni. Vseskozi jih je motil, nasprotoval vsemu, čemur je le mogel, proti zapisnikom pa vedno protestiral, češ da so v njih zapisane laži in da so potvorjeni. Sam jih ni želel pisati in ko je predlagal, da sestanke snemamo, se mi je to zdela dobra ideja. Toda potem je podal prijavo zaradi neupravičenega snemanja...« je izjavila Ban-Fischingerjeva in dodala, da je bil postopek v zvezi s tem ustavljen. Odločno je zavrnila tudi navedbe iz obtožnega predloga, da je bil oškodovanec zaradi šikaniranja prestrašen, da se je bal za službo in da so že vnaprej načrtovali njegovo odpustitev. Po njenih besedah se je dobro zavedal, da ga kot predsednika sindikata ni mogoče prestaviti na nižje delovno mesto, kaj šele odpustiti. Na koncu pa ni izgubil službe zato, ker dvakrat ni registriral svojega prihoda, pač pa, ker je nenehno kršil svoje delovne obveznosti. »Šlo je za nenehno kršenje evidentiranja ter zapuščanje delovnega mesta brez soglasja vodstva,« je dejala.
Drugo plat medalje bo mogoče slišati konec marca, ko bodo zaslišali Dobrovoljca. Ta je vložil tožbo tudi na delovnem in socialnem sodišču, kjer zahteva, naj ga spet zaposlijo in mu izplačajo vse plače in prispevke od dneva, ko je bil odpuščen. Na račun mobinga terja tudi odškodnino, in sicer v višini 20.000 evrov.