Ljubljana.»Leto in šest dni sem bila prisilno hospitalizirana, čeprav sem bila popolnoma zdrava. Mislila sem, da ne bom nikoli več svobodna. Pisala sem sodnici, ki je obravnavala moj primer, višjemu sodišču in drugim institucijam, a nisem dobila nobenega odgovora. Ko so me končno izpustili, sem jokala od sreče,« je včeraj na sodišču v joku pripovedovala 18-letna Anja Serec. Domnevna žrtev dolgotrajnega in krutega postopka dodeljevanja skrbništva med nekdanjima zakoncema toži državo za 100.000 evrov odškodnine.
Zaprta do polnoletnosti, če bo potrebno
Anjina starša sta šla narazen, ko je bila deklica stara sedem let. Sodišče jo je dvakrat dodelilo mami, tretjič, leta 2007, pa očetu. Ker k njemu ni želela, mu je mati ni predala. Ko sta šli februarja 2008 k zdravnici v Mursko Soboto, sta ju tam pričakala psiholog in sodni izvršitelj. Mami je bilo rečeno, naj 13-letnico preda izvršitelju, a je bila deklica tako iz sebe, da je psiholog izvršbo prekinil. Je pa zdravnica naročila, naj jo odpeljejo na psihiatrični oddelek mariborske pediatrične bolnišnice, ker je hlipala, da se raje ubije, kot da gre k očetu. Tam je ostala tri tedne, potem je odšla za dva dni domov, marca pa so opravili izvršbo otroka v domači hiši. Ker se je deklica upirala, so jo reševalci zvezali in odpeljali na oddelek za psihiatrijo ljubljanske pediatrične klinike, kjer je bila še do sredine junija, nakar so jo premestili v otroško bolnišnico v Šentvid pri Stični. Po dolgih mesecih za bolnišničnimi zidovi je nato s pomočjo odvetnika Francija Matoza le dosegla, da jo je sodišče dodelilo mami. Izpustili so jo februarja 2009.
Anja, ki se je po očetu še pred časom pisala Sekolovnik, zdaj pa je prevzela materin priimek, je včeraj povedala, da so ji najprej govorili, da je v bolnišnici zaradi samomorilskih teženj. Ko se je izkazalo, da to ni res, pa so ji rekli, da noče živeti pri očetu, drugam pa je ne morejo namestiti. In še, da bo tam tako dolgo, dokler ne bo spoštovala odločitve sodišča. »Oče je rekel, da bom zaprta do polnoletnosti, če bo treba,« je pričala. Na vprašanje, zakaj je odklanjala vse stike z očetom, je razložila, da jo je spolno zlorabljal in se ga je grozno bala. Ko so jo vprašali, zakaj ni hotela govoriti z izvedenci, pa je odvrnila, da jim ni zaupala, ker je niso upoštevali.
Mama Lidija Serec je dodala, da je zahtevala razvezo takoj, ko je opazila moževo neprimerno vedenje. Ko ga je ovadila, ji je zabrusil, da pozna sodnike in izvedence (tudi sam je izvedenec elektro stroke), ki bodo njo, hčerko in sina ocenili za nore. Po besedah tožničine matere je nato res zmanipuliral vse institucije, da so verjele njegovim trditvam, kako nesposobna mati je.
Brez znamenj spolne zlorabe
Psihiatrinja dr. Martina Žmuc Tomori se je leta 2006 pogovarjala z Anjo in pri njej ni opazila nobenih posledic spolne zlorabe. Ugotovila pa je njeno odvisnost od matere. Dekličine izjave, da noče imeti stikov z očetom, je ocenila za naučene in nepristne. Anja je včeraj zagotovila, da je očeta odklanjala (in ga še vedno) zaradi tega, kar ji je storil, in da je k temu ni nihče nagovoril. Mama pa je dejala, da jo je po odločitvi sodišča, da mora k očetu, poskušala prepričati, naj uboga, a se je deklica odločno uprla.
Anja je večkrat ponovila, da bi jo »sistem« moral zaščititi. Na vprašanje pravobranilke Jane Morela, ali je kdaj pomislila, da bi morala njene interese zaščititi starša, je odvrnila, da jih mama je, oče pa ne. Na vprašanje, ali ne misli, da so vsi postopki, v katerih se je znašla, le posledica medsebojnega obračunavanja njenih staršev, pa je odgovorila nikalno.
