Obtožnica Čokla, družbo Upimol 2000 in njenega direktorja Vladimirja Leskovarja bremeni oškodovanja Impola za nekaj več kot 1,9 milijona evrov med leti 1998 in 2006.

Kot prvi je pred sodnika danes stopil Čokl, ki je podrobno pojasnil potek lastninjenja in način poslovanja Impola, v katerem je sam zaposlen že 39 let. Kot je dejal, je bilo podjetje za predelavo aluminija ob njegovem prevzemu direktorskega položaja leta 1991 v zelo slabem stanju, zato so se odločili za proces lastninjenja. "Impol se je privatiziral v skladu z zakonom," je poudaril.

Leta 1998 so ustanovili družbo Upimol, ki je postala 2,5-odstotni lastnik Impola, a po Čoklovih besedah s takšnim lastniškim deležem ni mogla odločilno vplivati na odločanje v Impolu. Je pa Impolu odločilno pomagala premostiti krizo, saj mu je s krediti pomagala pri nabavi surovin. "Dejansko se je izkazalo, da je bila to zelo dobra naložba," je zatrdil in navedel, da je Impol prek Upimola pridobil najmanj 22 milijonov evrov.

Kot napačne je zavrnil trditve iz obtožnice, da so bili s tem oškodovani ostali dobavitelji in da je Impol tako moral odšteti višjo ceno za surovine. Kot je dejal, je Impol kljub sodelovanju z Upimolom obdržal svoje dobavitelje in hkrati pridobival nove, cena dobave pa je bila v povprečju nižja od ostalih. Prav tako je zatrdil, da družbeniki za svoje delo v Upimolu niso dobili nobenega plačila.

Čokl je spomnil, da je Impol danes najuspešnejše podjetje na Štajerskem in pet let največji izvoznik v državi, kar je dokaz, da je bilo podjetje uspešno vodeno. "Tudi po obtožbi lahko svojim zaposlenim mirno gledam v oči." Ob tem se je vprašal, ali bi bilo podjetje tako uspešno tudi brez Upimola, ki je po njegovih besedah igral ključno vlogo pri premostitvi težav Impola. "Danes verjetno ne bi bili tukaj, če bi podjetje spravili v stečaj," je pripomnil.

Tožilstvo je za Čokla poleg denarne kazni predlagalo leto in devet mesecev zapora, za Leskovarja leto in pet mesecev, za družbo Upimol pa denarno kazen in odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Zadeva je priromala na sodišče šest let po kriminalistični preiskavi. Zadevo je policiji prijavil Impolov sindikat, ki pa je julija 2010 odstopil od prijave, ker je ugotovil, da je bila njihova prijava preuranjena. Sodna izvedenka je domnevno oškodovanje Impola najprej izračunala na 34 milijonov evrov, kasneje pa to vsoto znižala na 1,9 milijona.