Čanžek je o nekdanjem ministru v vladi Andreja Bajuka, direktorju Varnostno-informativne službe, poslancu, tudi v evropskem parlamentu, in upokojenem univerzitetnem profesorju pisal, da je bil »najzanesljivejši človek diktature, morda celo bolj kot Ertl«. (Tomaž Ertl je bil nekdanji republiški sekretar za notranje zadeve in vodja službe države varnosti.) Zloglasni Ivan Maček - Matija, formalni vodja Zaščitne brigade, ki je varovala njega in člane CK ZKS, je postavil Brejca za načelnika varnostne službe te brigade, je še zapisal Čanžek, dodal pa tudi, da je Brejc »nadzoroval trgovino z orožjem (Janša, Bavčar in drugi), ki so jo vodili za svoj žep (verjetno največja korupcija po drugi svetovni vojni)«.
Posredno kriv za očetovo smrt
Brejc je na sodišču vsa Čanžkova namigovanja označil za absurdna in izmišljena. Najbolj ga je prizadelo povezovanje njegovega imena z Ivanom Mačkom - Matijo, je pojasnil, saj je bil ta posredno kriv za smrt njegovega očeta in zato nevreden človek. Kljub takšnemu pričevanju Čanžek svojih izjav ni hotel preklicati.
Prvostopenjsko sodišče je najprej potrdilo, da je Brejc upravičen do odškodnine, češ da je Čanžek oblatil njegovo čast in dobro ime, s čimer se je strinjalo tudi višje sodišče. Res da je Brejc javna oseba, bolj izpostavljena kritiki, a ocenjevati ga na podlagi neresničnih trditev in ga tako prikazovati kot nemoralno osebo, ni zakonito, so sklenili sodniki.
Kasneje je bilo odločeno še, da mora Čanžek odšteti 3000 evrov odškodnine, v obliki članka v Dnevniku preklicati šest spornih trditev in se tožencu tudi javno pisno opravičiti. Čanžek se je pritožil, češ da bi se sodišče moralo odločiti ali za opravičilo ali preklic ali odškodnino, ne pa za vse hkrati. Zatrjeval je tudi, da sodba ne bi smela temeljiti na Brejčevem pričevanju, ker ga ni podprl tudi s konkretnimi dokazi. Po njegovem mnenju je bila Brejčeva izpoved nekonsistentna, celo kontradiktorna.
Primerljiva odškodnina
Pritožbeno sodišče se ni strinjalo. Pojasnilo je, da lahko glede na okoliščine primera hkrati izreče več sankcij in ne le eno od njih. Sodnike je Brejčeva izpoved o posledicah, ki jih je imel zaradi zapisov, prepričala, strinjali so se tudi z višino odškodnine, ki jo je prisodilo nižje sodišče, saj ustreza odškodninam, odmerjenim v podobnih primerih. V sodbi so zapisali, da tudi v primeru javnih oseb evropski sodni standard poleg poseganja v strogo intimno sfero slehernega posameznika prepoveduje senzacionalistično ali neokusno navajanje nekoristnih informacij ali žaljivo izražanje. V tem primeru pa je šlo za žaljive vrednostne sodbe, zato dejstvo, da je tožnik javna osebnost, na višino odškodnine ne more vplivati.
Višje sodišče je ugodilo Čanžkovi pritožbi le v delu, ki se nanaša na plačilo stroškov postopka. Pravnomočno so odločili, da mora Čanžek plačati Brejcu 1319 evrov stroškov, medtem ko mu je prvostopenjsko sodišče odmerilo 1979 evrov.