Sodnica se ni zmenila za opozorilo odvetnice
»Rada bi opozorila, da je bil vzorec DNK odvzet mladoletnemu Saviću v drugem postopku že leta 2005, v katerem sploh ni bil kaznovan, čeprav je nezakonito hraniti biološke sledi mladoletnika oziroma jih kasneje uporabiti kot dokaz,« je na sojenju Kozamernikova nagovorila predsednico senata Andrijano Ahačič, ki pa se za to ni zmenila. Savić je na koncu dobil malo manj kot dve leti zapora. Toda kranjska odvetnica ni odnehala in kasneje ji je z zahtevkom za oceno ustavnosti dela zakona o policiji uspelo na ustavnem sodišču. Slednje je namreč v 63. in 64. členu zakona našlo neskladje z ustavo, saj bi morala policija vzorce mladoletnega Savića uničiti, namesto da jih je uporabila za ugotovitev, da se ujemajo z vzorcem na ostanku bombe, ki je priletela v kranjsko policijo.
Odvetnica Kozamernikova je očitno bolje poznala mednarodno pravno prakso na tem področju od kranjskega sodišča, zato je po uspehu na ustavnem sodišču naslovila še zahtevek za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče. Slednje je nato pričakovano odločilo, da se sodba kranjskega sodišča v delu, ki se nanaša na Savića, razveljavi. Sodbo so na kranjskem sodišču prejeli poleti, vendar do zdaj še ni bilo razpisano ponovno sojenje, kot to terja sklep vrhovnega sodišča.
Verjetno bo dobil odškodnino
Odvetnica Anka Kozamernik ni želela komentirati sodnega postopka, je pa opozorila na nekatere možne posledice. Njen klient je bil namreč obsojen na podlagi nezakonito pridobljenih dokazov, ob čemer je bila prav biološka sled (DNK) ključni obremenilni dokaz, kljub temu pa je do konca prestal kazen v zaporu. Zato je mogoče skoraj zanesljivo napovedati, da bo na koncu po krivem obsojeni »kranjski bombaš« v postopku proti državi izterjal odškodnino za čas, prebit za zapahi. Posledice, ki jih je utrpel, pa so lahko tudi širše, denimo izguba službe, prihodkov in podobno.
Kranjsko sodišče bo torej moralo razpisati novo glavno obravnavo na temelju sodbe vrhovnega sodišča, ki je bila izdana pet let po poku bombe v Kranju in dobra štiri leta potem, ko sta bila Kranjčana obsojena. Ob tem je treba poudariti, da je odvetnica Anka Kozamernik zagotovo opozorila tudi na to, da je celo pri na pogled povsem jasnih primerih potrebna visoka strokovnost vseh, ki sodelujejo v kazenskih postopkih pred sodišči in na sodiščih. Naj zato za ponazoritev dodamo zgolj še to: na zahtevo za varstvo zakonitosti v tem primeru je odgovorilo tudi vrhovno državno tožilstvo, ki je priznalo njeno utemeljenost, ker je bil ključni dokaz pridobljen s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic.
