Razmere v Srbiji so zelo resne, je za STA danes dejal srbski hidrolog Dejan Vladiković. Potrdil je, da so tokratne poplave na večini manjših in srednjih vodotokov v Srbiji najhujše, odkar zadnjih 80 do 100 let opravljajo meritve. Kar zadeva velike reke, je najhuje na Savi, ki je na več točkah prav tako presegla zgodovinske vodostaje. Narasla je zaradi močnih padavin v hrvaški Posavini ter na območju vseh desnih pritokov Save v BiH. Na Hrvaškem in v BiH so nasipi popustili in tudi tam so nastale obsežne poplave. »Vse to gre k nam. Vode je ogromno, izdali smo opozorila. Na merilnih postajah Jamena, Sremska Mitrovica in Šabac na Savi so vodostaji povsod presegli zgodovinske ravni,« je povedal Vladiković.
Najbolj kritično v Obrenovcu
V katastrofalnih poplavah v Srbiji je po najnovejših podatkih izgubilo življenje 20 ljudi. Največ, 13 smrtnih žrtev, je vodna ujma zahtevala v Obrenovcu, kjer so danes ob 17. uri odredili popolno evakuacijo mesta, ker pričakujejo še en poplavni val, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Srbski štab za izredne razmere je popoldne ukazal pospešeno popolno evakuacijo Obrenovca, od koder so reševalci že evakuirali več kot 7800 prebivalcev. V posameznih delih mesta so še ostali ljudje, poroča Hina. Po najnovejših podatkih pa je še vedno ogrožena termoelektrarna Nikola Tesla v Obrenovcu, ki jo s treh strani obkroža voda, vendar še naprej proizvaja električno energijo.
Srbski premier Aleksandar Vučić je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug danes dejal, da je škodo zaradi poplav za zdaj težko oceniti, da pa predvidoma presega več sto milijonov evrov, po nekaterih podatkih znaša celo več kot milijardo evrov. "Potrebovali bomo več mesecev, da si bomo opomogli in da se bomo soočili z izgubo tistih, ki jim ne bomo mogli vrniti življenja," je poudaril Vučić. Ob tem se je poimensko zahvalil vsem državam, ki so Srbiji priskočile na pomoč ob vodni ujmi, tudi Sloveniji, in sporočil, da "srbski narod ne pozabi svojih prijateljev".
Srbska gospodarska zbornica pa je ocenila, da sta največjo gmotno škodo v poplavah utrpela infrastruktura in kmetijstvo, kljub temu pa preskrba s hrano ne bo ogrožena. Po podatkih gospodarske zbornice je na poplavljenih območjih več kot enajst odstotkov vseh srbskih podjetij oz. okoli 11.500, med njimi največ iz sektorjev trgovine, prehrambene industrije in gradbeništva.
Po ocenah srbskega ministrstva za kmetijstvo je pod vodo okoli 80.000 hektarjev obdelovalnih površin, velike izgube pa je utrpela tudi srbska živinoreja.
Na ulicah ostajajo ogromne količine blata; grozi nevarnost epidemij
Se pa medtem položaj v Srbiji danes po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug umirja. Odprli so tudi vse šole po državi, razen v Obrenovcu in Lazarevcu.
Slovenski športniki pozivajo na pomoč ogroženim v poplavah, izjemna gesta Đokovića
Poročila o današnjem stanju v BiH so precej skopa. Med drugim poročajo, da so se poplave umaknile iz Doboja, a na ulicah mesta ostajajo ogromne količine blata in drugih naplavin. Sedaj sledi čiščenje in dezinfekcija terena, pri čemer pa se obetajo nove težave zaradi visokih temperatur, ki jih napovedujejo za prihodnje dni. Grozi nevarnost epidemij, svarijo pristojni organi.
Grozijo tudi plazovi
Novo nevarnost predstavlja doslej največji plaz v občini Tuzla, ki bi lahko pod seboj pokopal celotno naselje Crno Blato. Poteka evakuacija kakih 40 družin, ki tam živijo.
Na meji med BiH in Hrvaško je od nedelje zvečer zaradi poškodb na mostu, ki povezuje državi, zaprt prehod pri Bosanski Dubici. Že pred tem so za promet zaprli prehode med BiH in Hrvaško pri Bosanskem Šamcu, Orašju in Brčkem ter dva prehoda med BiH in Srbijo, piše Dnevni avaz. Iz Slavonskega Broda, ki mu grozijo poplave in nov vodni val, so evakuirali kakih 400 ljudi.
Medtem na prizadeta območja še vedno prihaja pomoč. Kot navaja Tanjug, je v nedeljo v Beograd prispela tudi prva pomoč Združenih narodov, ki so nato oblikovali tudi koordinacijsko ekipo za usklajevanje vse pomoči, ki prihaja v državo.
Na Hrvaškem še vedno nevarnost poplav
Nevarnost poplav na vzhodu Hrvaške ob reki Savi ni minila, zato popravljajo nasipe na več koncih, predvsem pa na območju Slavonskega Broda. Medtem so opravili delno evakuacijo ter z najbolj ogroženih delov mesta in nekaterih vasi prepeljali na varno več kot 1500 oseb, večinoma starejših in otrok.
Na območju Županje na vzhodu Hrvaške na meji z BiH so konec prejšnjega tedna evakuirali cele vasi, približno 15.000 oseb, poročajo hrvaški mediji. Nekateri prebivalci nikakor ne želijo zapustiti svojih hiš.
Poplave povzročile ogromno gmotno škodo
Danes je v Srbijo prispelo tudi 40 francoskih reševalcev, sicer pa so v državi reševalci iz skupno 17 držav, med njimi tudi iz Slovenije, ki brez premora pomagajo ponesrečenim, še navaja Tanjug. V BiH danes med drugim prihaja 250 avstrijskih vojakov, še 150 jih pričakujejo v torek. Pomagali bodo v Maglaju, Brčkem, Tuzli in Doboju, kjer je najhuje - poleg Bijeljine, kjer pa med drugim že pomagajo britanski vojaki.
Poplave so povzročile tudi ogromno gmotno škodo. Samo v Republiki srbski so po oceni predsednika Republike Srbske Milorada Dodika povzročile za najmanj pol milijarde evrov škode. Dodik je tudi dodal, da brez sodelovanja držav v regiji posledic poplav ne bodo mogli odpraviti sami.
Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je sicer v nedeljo zagotovil, da bi Srbija kot kandidatka za članstvo v EU lahko koristila sredstva iz solidarnostnega sklada za pomoč ob naravnih nesrečah. Ocenil je tudi že, da je povzročena škoda zagotovo presegla pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko koristi sredstva iz tega sklada, še poroča Tanjug.
Poplavljena površina, večja od celotne Slovenije
Pri analizi poplavljenega območja je Al Džazira sodelovala s katedro za geografijo na naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu in s profesorjem doktorjem Stjepanom Štercem. Slednji je izračunal, da je narasla voda v treh državah zalila skupaj 22.900 kvadratnih kilometrov, kar je na primer več kot 2600 kvadratnih kilometrov več od velikosti Slovenije.
V BiH je bilo poplavljenih več kot 13.000 kvadratnih kilometrov ali četrtina površine države. To je tudi večja površina od Kosova in približno enaka črni Gori. V Srbiji je bilo poplavljenih dobrih 9000 kvadratnih kilometrov, na Hrvaškem pa »skromnih« 600.
Poplave v BiH prizadele četrtino prebivalstva, milijon ljudi brez pitne vode
Četrtina od 3,8, milijona prebivalcev BiH je neposredno prizadeta v poplavah, milijon ljudi je brez pitne vode, uničenih ali huje poškodovanih je več kot 100.000 stanovanjskih objektov, je danes v Sarajevu opozoril zunanji minister BiH Zlatko Lagumdžija, ki je uničenje primerjal s tistim v vojni. V državi so za torek razglasili dan žalovanja.
V tej prvi uradni oceni obsega škode, ki so jo v minulem tednu povzročile poplave, je izpostavil, da je manjše število mrtvih edina razlika z vojno, ki je med letoma 1992 in 1995 zahtevala 100.000 življenj, več kot dva milijona ljudi pa je bilo razseljenih ali beguncev.
Natančno ni mogel navesti samo števila mrtvih, saj je dejal, da bo to mogoče, ko se bodo narasle vode v celoti umaknile.
Premier BiH Vjekoslav Bevanda pa je na novinarski konferenci v Sarajevu povedal, da so evakuirali več kot 950.0000 ljudi, več kot polovica prebivalcev države pa je ogroženih.
Rdeči križ Slovenije Srbiji in BiH ob poplavah doniral 50.000 evrov
Glavni odbor Rdečega križa je danes odobril nakazilo finančne pomoči Rdečima križema Srbije ter Bosne in Hercegovine v višini po 25.000 evrov ob katastrofalnih poplavah, je vodstvo Rdečega križa povedalo na novinarski konferenci.
"Danes smo se odločili, da bomo Rdečima križema Srbije in BiH poslali finančno pomoč, za začetek vsakemu po 25.000 evrov," je povedal predsednik Rdečega križa Franc Košir.
Po njegovih besedah Rdeči križ trenutno pomoč zbira po vseh svojih 56 območnih združenjih, na današnjem sestanku pri premierki v odstopu Alenki Bratušek so se dogovorili, da bosta transport te pomoči opravili večinoma Slovenska vojska in tudi Uprava za zaščito in reševanje.
Slovenski policisti in vojska že pomagajo, »civilisti« zbirajo hrano in zdravila
Slovenski policisti so s helikopterjem in dvema posadkama v BiH prispeli v soboto zjutraj, v dveh dneh pa evakuirali 73 ljudi, prepeljali več kot dve toni zdravil in nujne opreme, pri reševanju ljudi iz hiš ter dostavi hrane in pitne vode pa so kar 18-krat posredovali z vitlom, so sporočili.
Pripadniki Slovenske vojske (SV) pa so v BiH evakuirali 122 oseb (16 otrok, 3 invalidi), v Srbiji pa prepeljali 2.500 kg pomoči.
Slovenci so tudi tokrat pokazali, da imajo veliko srce. Po veliko mestih namreč v zadnjih dneh potekajo akcije zbiranja hrane, pijače, odej, zdravil in še česa, kar bo ljudem, ki so ostali brez vsega, prišlo še kako prav. Slovenska carina svetuje, da za vsako pošiljko pripravite spisek stvari (če pakete pošiljate sami, sicer bo to naredil pošiljatelj oziroma organizator).
Kot smo poročali že včeraj (več si lahko preberite v tem članku), se med najbolj potrebnimi stvarmi, ki jih na poplavljenem območju primanjkuje, znajde spodnje perilo, pa tudi čistila, rokavice, zdravila, baterije in sveče. Kje vse pa lahko darujete prispevek za poplavljena območja, pa si preberite tukaj.
Pahor o poplavah v Srbiji in BiH z Nikolićem in Izetbegovićem
Predsednik republike Borut Pahor se je danes po telefonu dlje časa pogovarjal s srbskim predsednikom Tomislavom Nikolićem ter predsedujočim predsedstva BiH Bakirjem Izetbegovićem. V pogovorih je poudaril globoko solidarnost Slovencev z narodoma in državama, ki jih je prizadela katastrofa, so sporočili iz urada predsednika republike.
Ob tem so napovedali, da se bo Pahor kmalu mudil na uradnih obiskih v Beogradu in Sarajevu. Srbijo bo na povabilo srbskega predsednika Nikolića obiskal že prihodnji teden, BiH pa v začetku junija. Oba obiska bosta po napovedih v veliki meri prilagojena katastrofalnim razmeram, vendar sta oba državnika izrazila željo, da predsednik Pahor obišče njuni državi.
