Ob robu nacionalne preventivne akcije »Alkohol 0,0 šofer – trezna odločitev«, s katero odgovorni za prometno varnost opozarjajo na nevarnost vožnje pod vplivom alkohola, psihologinja Mateja Markl z agencije za varnost prometa razmišlja tudi o nekaterih rešitvah za prihodnost. Po mnenju vodje sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je potreben razmislek o zakonski ureditvi alkoholnih ključavnic, ki vinjenim voznikom onemogočijo vžig avtomobila, smiselno pa bi bilo odpreti tudi širšo diskusijo o alkotestih kot delu obvezne opreme.

Glede problematike vožnje pod vplivom alkohola se pogosto s prstom kaže na mlade voznike. Toda ali se strinjate, da so mlajše generacije že bistveno bolj zrele in ozaveščene glede neprimernosti vožnje pod vplivom alkohola, kot je bila generacija njihovih staršev, ko je bila v njihovih letih?

Skozi večletno opozarjanje, številne preventivne aktivnosti na nacionalni ravni in akcije nevladnih organizacij se odnos do alkohola v slovenski družbi spreminja in vedno več posameznikov se zaveda problematike alkohola v prometu. Tudi raziskava javnega mnenja iz letošnjega leta kaže na podporo javnosti ničelni toleranci do alkohola v prometu, saj je kar 60 odstotkov anketirancev podprlo dovoljeno ničelno alkoholiziranost za voznike. Pri mladih je v praksi opazno, da se pogosto že zavedajo problematike in negativnih posledic vožnje pod vplivom alkohola. Vsaj v urbanih središčih je uporaba javnega prevoza, taksija ali treznega voznika pogosto že običajna. Še vedno pa je treba pri mladih s preventivnimi aktivnostmi spodbujati odpornost proti socialnim pritiskom in predvsem v manj urbanih krajih povečati zavedanje tveganja zaradi alkohola.

V okviru preventivne akcije »0,0 šofer« predstavljate tudi mobilno aplikacijo za presojo alkoholiziranosti, ki si jo lahko na mobilni telefon naloži vsak voznik. Kako deluje in kako zanesljiva je?

Preventivni dogodek organiziramo v sodelovanju z nevladno organizacijo DrogArt, ki je pripravila mobilno spletno aplikacijo z oceno alkoholiziranosti glede na zaužito količino alkohola, spol in težo. Gre predvsem za to, da posameznikom jasno povemo, da je posledica uživanja alkohola določena alkoholiziranost, ki vpliva na naše sposobnosti in vedenje. Glavni namen ni točnost podatkov, ampak okvirna povratna informacija.

V Franciji je že nekaj let del obvezne opreme vozil tudi zelo zanesljiv alkotest za enkratno uporabo, ki ga je mogoče za nekaj evrov kupiti tudi pri nas. Ali bi bilo po vašem mnenju smiselno, da bi tovrstni alkotesti za enkratno uporabo postali del obvezne opreme tudi v slovenskem prostoru?

Glede alkotesta kot obvezne opreme bi bilo smiselno odpreti širšo diskusijo, čeprav je problem takšne rešitve, da je alkotest uporaben samo enkrat. Zanesljivost drugih pripomočkov, s katerimi bi laiki preverjali alkoholiziranost, pa ni na dovolj visoki ravni. Pri alkotestih za enkratno uporabo gre predvsem za indikator, da je alkohol prisoten, in ga zato pogosto uporabljamo v preventivne namene.

Ponekod so šli še dlje. V nekaterih severnoevropskih državah si morajo prekrškarji v avtomobil namestiti napravo, ki v primeru vinjenosti voznika onemogoči vžig motorja. Pri nas je s tovrstno prakso že pred leti poskusilo gorenjsko prevozniško podjetje. Kakšen je vaš pogled na takšne rešitve?

Glede tako imenovanih alkoholnih ključavnic smo tudi pri nas preverjali mnenje javnosti o takšni rešitvi kot dodatnem ukrepu pri voznikih kršiteljih, ki so udeleženi v posameznem rehabilitacijskem programu – v psihosocialni delavnici ali v okviru zdravljenja. Pa tudi za poklicne voznike, ki prevažajo potnike ali otroke. V okviru naših preventivnih aktivnosti smo v preteklih letih prav pri organiziranem prevozu otrok v sodelovanju z nekaterimi prevozniki za določeno obdobje že nameščali takšne alkoholne ključavnice, predvsem z namenom prikaza dobrega zgleda. V okviru načrtovanih aktivnosti v naslednjem obdobnem načrtu za leti 2015 in 2016, ki je v pripravi, želimo odpreti diskusijo glede možnih zakonodajnih sprememb glede uporabe alkoholnih ključavnic v omenjenih primerih. Menimo, da bi s ciljno usmerjeno uporabo pri specifičnih skupinah v okviru zdravljenja odvisnosti od alkohola takšen ukrep lahko prispeval k večji učinkovitosti in hitrejši rehabilitaciji voznika kršitelja – kot zunanja pomoč nadzora lastnega vedenja glede pitja alkohola.

V Ljubljani si je praktično kadar koli in kjer koli mogoče zagotoviti bolj kot ne ugoden prevoz. Taksi službe so močno razvite, mreža mestnih avtobusov prav tako. Že v nekoliko manjših mestih pa je ponoči, tudi ob koncih tedna, praktično nemogoče poiskati že taksi. Bi morale lokalne oblasti vsaj v mestih namenjati več pozornosti spremljanju nočnih migracij in skrbeti za alternativne prevoze?

Vsekakor sta urejen in dostopen javni prevoz in taksi služba smiseln ukrep, ki dodatno prispeva k zmanjšanju teže posledic oziroma tveganja posameznika, ki je užival alkohol. Poleg samih lokalnih skupnosti lahko k temu prispevajo tudi odgovorni organizatorji različnih dogodkov, kjer se uživa alkohol. Možni so tudi drugi praktični ukrepi, s katerimi seznanjamo mlade v okviru naših prometnih delavnic: na primer prespati na sami lokaciji, se dogovoriti, kdo bo trezen voznik, morda prevoz staršev ali drugih, vnaprejšnje načrtovanje situacije, v kateri se bo uživalo alkohol, in posledično vnaprej poiskati alternativo in podobno. Ob tem je treba dodatno izpostaviti, da so v prometu ogroženi tudi alkoholizirani pešci ter kolesarji, zato to ni najboljše nadomestilo za avtomobil.

Akcija “0 0 šofer”