Primer Mariposa je doživel mednarodne razsežnosti, saj so spletni kriminalci okužili najmanj 13 milijonov računalnikov. Svoj vrhunec je doživel z aretacijo španskih hekerjev marca 2010, ki so izpeljali več napadov na informacijske sisteme v ZDA in v Kanadi. Zato je postal na zadevo pozoren tudi ameriški FBI, ki ga je zanimalo, kdo je spisal programe, s katerimi se je bilo mogoče povezati v tako imenovani Butterfly botnet.

Poti so vodile v Slovenijo. Izkazalo se je namreč, da so kupci škodljive kode denar nakazovali v Maribor. Prejemnica je bila 26-letna Nuša Čoh. "Predkazenski postopek se je začel aprila 2010 na podlagi prošnje FBI za pomoč," se je na včerajšnji glavni obravnavi pred senatom, ki mu predseduje mariborska okrožna sodnica Danila Dobčnik Šošterič, spominjal vodja preiskave Borut Štok, kriminalist policijske uprave Maribor. "Malo zatem smo prejeli tudi obvestilo urada za preprečevanje pranja denarja, da vodi postopek zoper Čohovo."

FBI je sumil, da se za vzdevkom Iserdo skriva Mariborčan Dejan J., nekdanji sošolec Čohove. Zato so pri njem in pri Čohovi ter še pri nekaterih drugih osebah 15. julija 2010 kriminalisti opravili hišne preiskave. "Hitro se je izkazalo, da Dejan J. ni Iserdo. Doma je imel zastarelo računalniško opremo, ki je delovala na operacijskem sistemu Linux, Iserdo pa je bil strokovnjak za Microsoftova Okna," je razložil Štok.

Hišno preiskavo pri 26-letni Čohovi so opravljali na naslovu njenega stalnega prebivališča pri njenih starših. Vendar je ni bilo tam. Prišla je šele pozneje v spremstvu njenega tedanjega partnerja Matjaža Škorjanca. "Vedel se je sumljivo in se mešal v postopek," se je spominjal Štok. Ker je Čohova stanovala pri njem, so pridobili novo odredbo za hišno preiskavo. In šele tako so prvič vstopili v prostore, v katerih naj bi programiral razvpiti heker.

Škorjančevo stanovanje v Goriški ulici je bilo na novo opremljeno in polno zelo dobre strojne opreme, ki si jo običajni študent po Štokovi oceni ne more privoščiti. Zasegli so Škorjančeve računalnike, vendar si z njimi niso mogli veliko pomagati, saj so bili vsi zaklenjeni s programi za kriptiranje, hkrati pa je Škorjanc svoje programe pisal s pomočjo virtualnih strežnikov in virtualnih operacijskih sistemov. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga morali spustiti na prostost, od koder je že čez teden dni spet nadaljeval prodajanje svoje škodljive kode.

Kriminalisti so ga hoteli na vsak način ujeti ob prižganem računalniku, s čimer bi si zagotovili vstop v Iserdov virtualni svet. Ugotovili so, da je najbolj aktiven zvečer. Zato so 26. oktobra lani ob 22.05 znova izpeljali hišno preiskavo. Vendar so tistikrat vstopili v stanovanje s pomočjo specialcev, ki so razbili balkonska vrata in odvzeli prostost Škorjancu. Kriminalisti so bili prepričani, da jim je uspelo izigrati hekerja, saj sta bila dva računalnika prižgana. Vendar so za vpogled vanje potrebovali novo sodno odredbo. "Ko sem se pogovarjal s preiskovalno sodnico, da bi ji javil podatke o računalnikih, se je Škorjanc presedel bliže vrat. In v nekem trenutku je potegnil električni kabel iz vtičnice," se je spominjal Štok. Računalniki so ugasnili, kriminalisti pa so ostali brez obetanih dokazov. "Ste videli, kako je potegnil kabel," je včeraj zanimalo Škorjančevega zagovornika, Janka Jermana ml. "Nisem videl, sem pa slišal," mu je odvrnil Štok.

So pa kriminalisti pridobili dovolj dokazov, da so Škorjanca vtaknili v pripor in ga kazensko ovadili. V kazenskem postopku mu tožilca Izidor Rojs in Iztok Krumpak očitata izdelovanje pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje pranja denarja in tri kazniva dejanja pomoči pri napadih na informacijske sisteme. Čohovo in Škorjančevo mati pa sta obtožila pomoči pri pranju denarja. Sojenje se bo nadaljevalo danes.