V družinski tragediji umrla oče in sin

V naselju Kot blizu steklarne se je vest o tragediji včeraj razširila kot blisk. "Že ob desetih dopoldne sem slišala dva poka, vendar nisem niti pomislila, da gre za streljanje," nam je sinoči pripovedovala soseda. "Pravzaprav temu nisem namenjala nobene pozornosti. Okoli poltretje ure pa naj bi, kot sem slišala, neka gospa šla mimo Jožetove hiše, ki je zadnja v naši ulici. Opazila je, da pri vhodnih vratih na tleh leži Aleš, ki se je že pred časom odselil od očeta k svojemu dekletu, vendar ga je očitno še vedno obiskoval. Poklicala je policijo in potem se je vse skupaj začelo hitro odvijati."

Jože Zbilj je delal v Steklarni Rogaška, v prostem času pa je polagal ploščice in si tako zaslužil še kakšen dodaten evro. Z ženo Anico, ki je bila odlična šivilja, zdaj pa je zaposlena v domu za starostnike, sta najprej živela pri njenih starših, potem pa sta si v Kotu zgradila lepo hišo. Imela sta vrt, vinograd, hčerko in sina. Lahko bi zapisali, da sta torej imela vse, kar bi si lahko želela, vendar očitno nista bila srečna. Njuna zveza je bila vedno slabša, čeprav sta se že zaradi otrok trudila, da bi rešila zakon.

"Pred kakšnimi petnajstimi leti, ko sta bila z Anico še skupaj, mi je Jože dejal, da se vsak po svoje trudita in da oba hodita na pogovore k psihiatru. Žal jima ni uspelo. Kar naprej sta se prepirala, potem pa sta šla vsak svojo pot. Anica se je skupaj s starejšo hčerko izselila, Jože pa je ostal v hiši s sinom Alešem, ki je bil ob ločitvi na njegovi strani. Po ločitvi so pretrgali vse stike. Anica se z možem in sinom sploh ni pogovarjala," je družinske težave opisala soseda.

"Aleš je bil krasen fant. Izšolal se je za zdravstvenega tehnika, pri zdravstveni postaji v Šmarju je vozil reševalni avto. Bil je umirjen človek, kulturen, lepega vedenja. Žal mi ga je. Le kaj je bilo, da je prišlo do streljanja? Ker sta oba mrtva, bosta morda skrivnost odnesla s sabo v grob," z grenkobo dodaja druga vaščanka.