Po tistem, ko so marca 2006 bulmastifi dr. Saše Baričeviča na Viču hudo pogrizli Stanislava Megliča, so na podlagi veterinarske odločbe Atosa, Joy in Atlasa namestili na Gmajnicah. Ker je bila potrebna ponovna socializacija živali, se je Baričevič dogovoril, da bo to delo na Gmajnicah opravil Dušan Hajdinjak iz zavetišča Meli center Repče. Hajdinjaku je pomagala inštruktorica Zorčeva, ki pa so jo bulmastifi na Gmajnicah prav tako napadli in končala je na urgenci. Zorčeva zdaj toži dediče po pokojnem Baričeviču in Hajdinjaka, češ da je nihče ni opozoril, za kako napadalne živali gre. Trdi, da takrat za Megličev primer sploh ni vedela, saj medijev ni spremljala. "Prebiram le Našo ženo," je zatrdila tožnica, ki zahteva 18.000 evrov odškodnine.
V ogradi s psi ni imela kaj početi
Po besedah tožnice sta bila 7. julija 2006 Baričevič in njegova partnerica dr. Zora Roter, ki je pozneje prav tako umrla, v ogradi z vsemi tremi psi. Roterjeva jo je povabila zraven in najprej je bilo vse v redu, nenadoma pa se je Joy zapodila vanjo in jo začela gristi. Potem sta se ji pridružila tudi druga dva psa. "Zaganjali so se vame, Baričevič in Roterjeva pa sta samo stala in gledala," je pričala Zorčeva, ki se je rešila z begom iz ograde. Svetovali so ji, naj ostane v bolnišnici, pa ji je Roterjeva dejala, da bo sama poskrbela zanjo. "Dala mi je injekcijo, dobila sem zdravila in viski. Rekla mi je, naj spijem, da bo bolj prijelo," je povedala. Menda sta ji tudi zabičala, da ne sme govoriti z novinarji. Da je ne bi našli, se je potem zatekla v svojo zidanico.
Hajdinjak je zatrdil, da tožnica ne govori resnice. Po njegovih besedah je Zorčeva dobro vedela za Megličevo tragedijo. Napad nanj se je namreč zgodil, ko je v Hajdinjakovem centru potekalo šolanje psov. Vsi so se takrat pogovarjali le o tem, še posebno zavzeto pa tožnica, ki je članke o napadu celo izrezovala in jih prinašala na tečaj. Dejal je tudi, da so imeli vsi, ki so sodelovali pri projektu na Gmajnicah, natančna navodila. Inštruktorica v ogradi ni imela kaj početi, njena naloga je bila, da je mimo ograde na povodcih vodila druge kužke, s čimer so preizkušali odnos bulmastifov do drugih živali.
Vsi trije psi ne bi smeli biti skupaj
Milan Hrovatin je potrdil, da po njegovem vedenju tožnica ni smela sama v ogrado. Zorčeva sicer navaja, da takrat sploh ni bila pasja inštruktorica, le v lokalnem društvu so ji podelili naziv inštruktor I. Nacionalna kinološka zveza tega naziva ne priznava, je pa namenjen začetnikom, ki smejo šolati le normalne, neagresivne pse, je dejala. In še, da na Gmajnicah ni vedela, da ima opraviti z bulmastifi, saj jih ni še nikoli videla, niti ni zanje še nikoli slišala. "Vsak, ki se ukvarja s kinologijo, pozna osnovne pasme, med katere spadajo tudi bulmastifi," jo je zavrnil Hrovatin. Pojasnil je tudi, da nihče iz zavetišča z Baričevičevimi psi ni hotel imeti opravka, tako da jih je sam vodil na sprehod, Baričevič in Roterjeva pa sta poskrbela, da so bili nahranjeni in da so imeli čiste bokse.
Psi takrat niso bili agresivni, zato jim med sprehodom ni nadel nagobčnika. Za čas, ko so napadli Zorčevo, pa ne more reči, ker je bil na letnem dopustu. Sicer je Hajdinjak naredil natančen načrt, kako bo delal s psi, za vsak dan treninga je naredil zapisnik. Dogovorjeno je bilo, da bo delal z vsakim psom posebej. "Da so bile takrat vse tri živali skupaj v ogradi, je bilo vsekakor narobe," je dejal.
Odločitev sodišča, ali je Zorčeva upravičena do odškodnine, bo znana v približno mesecu dni. Stranke bodo sodbo dobile po pošti.
