Izdaja in zloraba podatkov: Ovadba za tožilko in novinarja
Dragica Kotnik naj bi storila kaznivi dejanji izdaje tajnih podatkov, Mitja Lomovšek pa kaznivi dejanji zlorabe osebnih podatkov
Ljubljana - Na novomeški policijski upravi so nam potrdili, da so na krško okrožno državno tožilstvo poslali kazensko ovadbo, ki dvema osebama očita štiri kazniva dejanja. Gre za dve kaznivi dejanji izdaje tajnih podatkov, ki naj bi jih po naših podatkih storila Dragica Kotnik, vodja specializiranega tožilstva za nadzor nad osebami s policijskimi pooblastili, in dve kaznivi dejanji zlorabe osebnih podatkov, ki naj bi jih storil novinar Požareporta Mitja Lomovšek. Državno tožilko sumijo, da naj bi medijem posredovala tožilski dokument, povezan z afero Baričevič, zaradi česar so policisti v začetku decembra lani preiskali njeno stanovanje in delovno mesto. Njen odvetnik Franci Matoz je prepričan, da je sum, da bi to lahko storila, bolj slabo utemeljen. Kotnikovi so takrat zasegli računalnik, saj so iskali njeno morebitno elektronsko komunikacijo z novinarji.
Zaupen tožilski dokument
Na spletni strani Požareport je bil namreč objavljen faksimile dela zaupnega tožilskega dokumenta, v katerem je med drugim pisalo, da so na prizorišču tragedije na Oražnovi ulici 11 v Ljubljani, kjer so bulmastifi do smrti pogrizli Sašo Baričeviča, našli sledi krvi še tretje osebe, ne le Baričeviča in policista, ki je bil takrat ranjen. Poleg tega dokument omenja še dve priči, ki naj bi videli, da je tistega dne s kraja tragedije v črnem terenskem vozilu z veliko hitrostjo oddivjal znan ljubljanski odvetnik.
Ob tem je zanimivo, da so našli sledove krvi leto dni po tragediji. Darko Maver, profesor kriminalistike, nam je ob tem dejal: "V kriminalistiki je znano tako imenovano locardovo načelo: Vsak dogodek pušča sled. Sledi kaznivega dejanja ob dogodku nastanejo, nato pa s časom izginjajo, se mešajo z irelevantnimi sledmi drugih oseb, se prekrivajo, kontaminirajo in izgubljajo informacijsko in dokazno vrednost, zato je zelo pomembno, da jih čim prej odkrijemo, zavarujemo in strokovno pregledamo."
Policistoma bodo sodili
Glede krvavega madeža pa nam je povedal, da starosti krvnih sledi ni mogoče ugotoviti, razen v prvih minutah po nastanku, ko gre še za sveže madeže, sicer pa je v nekaterih primerih mogoče rekonstruirati potek dogodka oziroma ugotavljati, katere sledi so nastale prej in katere kasneje. Seveda pa je mogoče na podlagi krvnih skupin izločiti osebe, ki so pustile krvno sled, oziroma na temelju DNK ugotoviti identiteto osebe.
Zapišimo še eno zanimivost. Po dobrih dveh letih se bo danes na ljubljanskem okrajnem sodišču začelo sojenje policistoma Dušanu Mikolčeviču, sicer izkušenemu kriminalistu, ki je bil na kraju, kjer so bulmastifi do smrti pogrizli Sašo Baričeviča, in Alešu Conradiju, ki je bil takrat dežuren na operativno-komunikacijskem centru. Tožilka Dragica Kotnik jima v obtožnem predlogu, prav v povezavi s tragedijo na Oražnovi ulici v Ljubljani, očita nevestno delo v službi. Tako po njenem kriminalist ni pregledal stanovanja, čeprav naj bi Baričevič na dvorišče pribežal iz stanovanja, in ni pregledal stikal, kjer so bili sledovi krvi, niti ni zasegel predmetov, ki so bili ob truplu. Po posvetu s Conradijem pa v zapisnik ni napisal ugotovitev o zoofiliji.
Komentarji
Uredništvo Dnevnik.si spodbuja razpravo uporabnikov o novinarskih prispevkih. Uporabnike poziva, naj pri izražanju mnenj upoštevajo pravila komentiranja. V prizadevanju za preprečevanje sovražnega govora na spletu, ki je po zakonu kazniv, smo se pridružili nacionalnemu projektu Spletno Oko. S klikom na gumb Spletno Oko lahko prijavite komentar, za katerega domnevate, da je sovražen. Prijavo prejmeta upravitelj portala in prijavna točka Spletno Oko, ki jo obravnava le v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine.