Pravi, da je to zelo stereotipen opis detektivskega poklica in da mediji prikazujejo precej drugačno sliko. "Detektivi nismo zateženi, zapečkarski birokrati," nam je primorska detektivka povedala včeraj, ko nas je neoborožena (pravi, da ima pištolo večinoma shranjeno v sefu in je ne nosi s seboj, op. p) obiskala v našem uredništvu v Ljubljani.

Po drugi strani pa je filmski detektiv vedno korak pred policisti. Res veste več od policistov?

Mogoče v današnjem času res. Policija nima več toliko časa ukvarjati se primerom, iti v gostilno, se usesti in se pogovarjati z ljudmi. Ukvarjati se morajo tudi z birokratskimi stvarmi, imajo veliko dela, so preobremenjeni. Mi gremo ven in smo lahko bolj blizu ljudi in dobimo informacije tudi o drugem lokalnem dogajanju in problematiki.

Kako sicer sodelujete s policisti?

Sodelujemo bolj neformalno kot formalno. Nimamo neke zakonske podlage za sodelovanje, se pa večkrat obrnemo na njih. Včasih se tudi oni na nas.

S kakšnimi primeri se najpogosteje ukvarjate?

Največ je dolžniško-upniških primerov. Se pravi zbiranje podatkov in informacij o dolžnikih za banke, večje družbe in manjša podjetja. Potem so različni škodni primeri za zavarovalnice, sumljive poškodbe, ko se preverja, ali je šlo za poškodbo pri delu ali doma. Pri avtomobilskih nesrečah, na podlagi katerih zahtevajo odškodnino, preverjamo, ali so ljudje med "bolniško" res doma, preverjamo tudi kandidate za zaposlitev in različne zasebne stvari.

Torej so vaši naročniki večinoma pravne osebe?

Ja, največkrat so to podjetja. Edino tako lahko preživiš. Če samo čakaš, da ti bo kdo potrkal na vrata, imaš bolj malo dela. Največ dela dobiš s pogodbami, dolgoročnimi pogodbami s podjetji.

Na spletu je ogromno podatkov. Ste danes detektivi veliko časa za računalniki?

Mogoče nekateri kolegi. Vendar je računalnik koristno orodje pri tem, da se za primer, ki ga prevzameš, pripraviš. Zbereš podatke, vendar jih potem na terenu preveriš, ugotavljaš, kaj in kako. Vendar samo z računalnikom ne gre. Teren je tisti, ki je pri detektivskem delu alfa in omega.

Ali mora biti dober detektiv tudi dober igralec in manipulator? Mora znati dobro brati ljudi?

Detektiv mora biti predvsem zelo vsestranski. Pomembno je, da ima veliko sposobnost empatije, da se vživi. Bolj kot to, da je igralec, se mora znati dobro prilagajati situaciji. Pomembno je tudi, kako se ujameš s tistimi, s katerimi komuniciraš. Moraš se jim prilagoditi in poskrbeti, da bo pogovor stekel in da dobiš tiste informacije, ki jih potrebuješ.

Prej ste omenili, da preverjate tudi kandidate za zaposlitev. Kako to poteka?

Vi ste recimo kandidat za zaposlitev na Dnevniku in delodajalec želi izvedeti več o vas. Seveda je to možno le, če daste pisno privolitev. Potem pa detektiv raziskuje vašo preteklost, kaj počnete, se pogovori z vami in delodajalcu poda svoje mnenje in ugotovitve.

Imate detektivke kakšne prednosti pred moškimi kolegi?

Gotovo imamo, vendar je vsak človek drugačen. Vendar je tako, da imajo ponekod prednosti moški, ponekod pa ženske. Mogoče smo pri nekaterih zadevah bolj pronicljive in natančne. Nočem pa posploševati.

Kako poskrbite za varnost? Je detektivsko delo nevarno?

Seveda. Zna biti nevarno. Detektivi lahko nosimo orožje, vendar, kaj vem, če se nekje pojavim s pištolo, bom mogoče še bolj izzivala nevarnost. Večja umetnost je, da se z besedo znajdeš v nevarni situaciji. Pride pa do tega, da naletiš na agresivnega človeka. Recimo, človek se zaradi dolgov skriva. Nima stalnega, začasnega bivališča, ni v nobeni evidenci, nima ničesar, preko česar bi se dalo priti do njega. Ti pa zbiraš informacije in ga odkriješ. Pozvoniš mu na vratih in seveda ni vesel, saj bo postopek izvršbe zdaj stekel naprej. Takih situacij je precej, najbolje jih je umiriti z besedami.

Ali morajo biti detektivi nevpadljivi?

Mislim, da ni nujno. Najbolje je, da položiš karte na mizo, tak je moj slog. Vpadljiv lahko postaneš prav takrat, ko se preveč skrivaš ali se trudiš biti nevpadljiv. Nismo kot policisti v neki tajni službi, pod krinko.

Zanimivih zgodb imate detektivi verjetno kar precej na zalogi...

Seveda. To je zelo pestro delo. Nekoč sem recimo vročala pošiljko s sodišča nekemu zelo agresivnemu človeku, ki mi je potem dva dni sledil. Ko je moj kolega vzel službeno vozilo, je sledil tudi njemu. Bil je zelo agresiven, in če bi me dobil, je vprašanje, kako bi se izteklo.

Za detektive pravijo, da večkrat delujejo na meji zakonitega.

To je res. Moramo "iskati krivine" in iti po meji dopustnega. Do kod lahko gremo, koliko lahko poizvedujemo, kaj vas še smemo vprašati, kako priti do podatkov... Da bi na primer tule namestila prisluškovalno napravo - česar ne smemo - to pa nikakor ne. To zame ni samo nezakonito, ampak tudi moralno sporno.

Tak dokaz bi bil tako ali tako neveljaven.

Seveda, vendar pa bi ga lahko prodala. Lahko bi ga na primer odnesla vaši konkurenci, drugi časopisni hiši.