Vsaka smrt je mala katastrofa
Takšnih poročil je bilo v zadnjih letih precej, a se zdi, da ostajajo nekako spregledana, čeprav predstavlja vsak tovrstni dogodek veliko izgubo za eno od slovenskih kmetij. Ali, kot pravi mag. Tomaž Poje z oddelka za kmetijsko tehniko pri Kmetijskem inštitutu Slovenije: "V zadnjih letih se zdi, da opazimo samo še hude nesreče z veliko mrtvimi. Tako se nihče več ne zgraža, če v kakšni nesreči ne umre vsaj deset ljudi. Po drugi strani pa pri nesrečah s traktorji pogosto umre naslednik ali lastnik kmetije, kar predstavlja pravo malo katastrofo, a se na tem področju vseeno nič ne premakne."
Tudi podatki policije o nesrečah traktoristov so več kot zgovorni. Samo v letih 2007 in 2008 je v Sloveniji pri vožnji ali delu s traktorjem skupno umrlo kar 28 ljudi, medtem ko je denimo leta 2004 krvavi davek samo v enem letu zahteval celo 25 življenj. Ob tem je posebno skrb zbujajoč podatek, da je številnim nesrečam botroval alkohol.
Vzroki za nesreče traktoristov v prometu so sicer zelo podobni kot pri voznikih vseh drugih vozil, saj gre predvsem za nepravilno stran ali smer vožnje in za neupoštevanje pravil o prednosti. Po drugi strani podatkov o razlogih za delovne nesreče, ki med traktoristi terjajo največ življenj, na policiji posebej ne zbirajo. "Na podlagi izkušenj lahko trdimo, da je bil vzrok za največ nesreč s traktorji zdrs oziroma prevrnitev, tehnična neprimernost vozil in nepazljivost pri opravljanju različnih kmetijskih del," ocenjuje njihov tiskovni predstavnik Drago Menegalija.
V nesrečah umirajo tudi otroci
Še podrobneje je s slabo varnostjo traktoristov seznanjen Poje, ki vidi ključni problem v tem, da veliko traktorjev sploh ni registriranih. "Tako je v Sloveniji po zadnjih podatkih registriranih 84.000 traktorjev, kot kaže popis kmetijstva iz leta 2000, pa jih je v resnici več kot 108.000. Strokovne ocene celo pravijo, da jih je več kot 120.000," neskladje med registriranimi vozili in dejanskim stanjem izpostavlja Tomaž Poje. Ob tem je najpomembneje, da neregistrirani traktorji seveda ne opravijo tehničnega pregleda, kar pomeni, da niso niti tehnično ustrezni niti varni. "Poleg tega je veliko traktorjev tudi brez kabine ali varnostnega loka, po naših ugotovitvah kar okoli 10 odstotkov, čeprav predstavljata ključni moment varnosti, saj je prav uvedba teh zaščitnih konstrukcij v zadnjih desetletjih ogromno prispevala k manjšemu številu smrtnih nesreč. Če se namreč prevrne traktor, ki teh zaščit nima, je smrtno nevaren," poudarja Poje.
Podobno je z varnostnimi pasovi, ki jih proizvajalci v določene tipe traktorjev vgrajujejo že nekaj let. Prav tako namreč prinašajo večjo varnost, a jih traktoristi pogosto ne uporabljajo, zato lahko po Pojetovih besedah med nesrečo padejo iz vozila ali udarijo z glavo v stebriček kabine, kar je lahko smrtno nevarno. Še bolj skrb zbujajoč je podatek, da je delo s traktorjem nevarno tudi za otroke, ki so največji nevarnosti izpostavljeni na dvoriščih kmetij. Vsako leto v takšnih nesrečah umreta najmanj dva otroka, največkrat zato, ker vozniki malčka spregledajo in povozijo, nekaj nesreč pa se pripeti tudi zato, ker otrok pade s traktorja ali prikolice. Po podatkih sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v obdobju od leta 1984 do 2004 na tak način umrlo kar 17 otrok, starih do sedem let. Kar 13 otrok, starih od osem do osemnajst let, pa je umrlo, ko so vozili traktor ali so se na vozilu peljali kot spremljevalci.
