Sodnica Helena Vidic Bizjak je sojenje preložila na 7. julij, ko ima, kot je dejala, za Janšo razpisan tudi predobravnavni narok v neki drugi kazenski zadevi. Kot so nam pojasnili na sodišču, gre za postopek, ki ga je proti Janši in tudi Matozu zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe in žaljive obdolžitve sprožila nekdanja tožilka, zdaj pa odvetnica Branka Zobec Hrastar.
Še brez zagovora
Vidic-Bizjakova je v primeru Perčič proti Janši razpisala že štiri naroke, a predsednika SDS na zatožni klopi še ni videla. Na prvem predobravnavnem naroku sredi lanskega decembra ga je čakala zaman, saj mu vabilo, po pošti poslano na njegov velenjski naslov, ni bilo vročeno. Tudi druga vročitev, tokrat prek pooblaščenega vročevalca, ga ni dosegla in narok, sklican za 9. januar, je prav tako odpadel. V tretjem poskusu, bilo je 3. marca, so predobravnavni narok končno le opravili. Janše sicer spet ni bilo, a vsaj vabilo mu je bilo vročeno (predal mu ga je odvetnik) in razloga za ponovno preložitev ni bilo. Ker je Janša že vložil ugovor zoper Perčičevo obtožbo, je sodnica sklepala, da očitanega kaznivega dejanja žaljive obdolžitve pač ne priznava. Sojenje bi se z zagovorom tako moralo začeti včeraj, a znova ni šlo tako gladko.
Spor med Perčičem in Janšo oziroma SDS je izbruhnil, ko je stranka jeseni 2008 na svoji spletni strani Perčiča označila za partiji najzvestejšega vojščaka iz vrst SDV oziroma Udbe, mu očitala povezanost z »velikim pokom« (afero Patria), sodelovanje pri aferi Depala vas in zavlačevanje v stečajnem postopku Elana. Perčič je, prepričan, da gre za neresnične in žaljive trditve, zoper SDS vložil odškodninsko tožbo. Novembra predlani se je končala v njegov prid, čeprav mu niso prisodili zahtevanih 10.000 evrov odškodnine, ampak štiri tisočake. Pozneje je bila sodba delno razveljavljena – višje sodišče je prvostopenjskemu naročilo, naj se glede očitkov o »zvestem vojščaku« konkretneje opredeli do stališča SDS, da gre za resnično trditev oziroma da je imela stranka utemeljen razlog verjeti v njeno resničnost. A tudi v drugo je bilo razsojeno v prid Perčiču, sodba pa še ni pravnomočna.
Podatki z mikrofilma
Po tistem, ko je bil v omenjeni pravdi septembra 2010 opravljen prvi narok, je Janša za Svet na Kanalu A ponovil očitke o udbovcu in Perčič se je odločil še za kazensko obtožbo proti Janši osebno. Obtoženi je v ugovoru zapisal, da ni govoril z zaničevalnim namenom in da je imel verodostojne dokaze, na podlagi katerih je utemeljeno verjel v resničnost izrečenega. Že v pravdi je SDS zavzela enako stališče, izjavo je namreč dokazovala z mikrofilmom centralne evidence republiškega sekretariata za notranje zadeve iz leta 1987. Na njem naj bi bilo zabeleženo, da je bil Perčič uslužbenec ali vsaj rezervist SDV. Seznam z mikrofilma naj bi bil skladen s seznamom iz knjige Med svobodo in rdečo zvezdo Dušana Lajovica, od katerega je Janša, kot je pričal, mikrofilm tudi dobil.
V pravdi je okrožno sodišče zavzelo stališče, da ta mikrofilm ni niti arhivsko niti avtentično gradivo, šifrant posameznikov, ki so se znašli na seznamu domnevnih sodelavcev Udbe, pa ne uradno preverljiv. Če se lahko ponareja denar, zakaj se ne bi dalo ponarediti (brisati, dodajati, ponarejati) podatkov, posnetih na mikrofilm, je bilo med drugim zapisano v sodbi.