Podjetje Reni, ustanovljeno leta 1999, pokriva celotno področje izdelave proizvodnih sistemov od projektiranja do izvedbe. Vsi njihovi sistemi so, kot pravijo, izvedeni z visoko stopnjo avtomatizacije ter po sodobnih merilih nadzora in dokumentiranja. Prvih deset let je podjetje večinoma delovalo v prehrambni industriji, leta 2008 pa se je zgodil pomemben preobrat – vstop v farmacevtsko industrijo, ki danes obsega od 80 do 90 odstotkov njihovega celotnega prometa.
V prehrambni industriji sodelujejo z dolgoletnimi strankami ali pa se v posel podajo, kadar se pojavi priložnost za projekt na ključ. Zaradi donosnosti, kadrovske sestave – velik del zaposlenih v podjetju je inženirjev – in kompleksnosti procesov pa je podjetje danes osredotočeno predvsem na farmacevtske rešitve, kjer so standardi strožji, delo pa bolj dolgoročno naravnano. »Od približno 60 zaposlenih jih je polovica visoko izobraženih, inženirjev, denimo procesnih inženirjev, inženirjev elektrotehnike, strojništva, kemijskega inženirstva … To je za podjetje v tej panogi veliko. V inženiringu smo res močni,« pove Melvin Kapo, vodja marketinga in pravne službe v podjetju Reni. »To nam omogoča, da s stranko sodelujemo že od samega začetka – od idejne zasnove in pričakovanja naročnika (procesni inženiring) do izdelave shem in kvalifikacij opreme. Sodelujemo pri opredelitvi vsakega elementa (ventil, črpalka, senzor …), vsako komponento pa potrdi tudi stranka. Preverijo se materiali, tehnične specifikacije, certifikati, funkcionalnosti. Ko je vse potrjeno, sledijo naročanje, sestavljanje in izvedba.«
Od skladiščenja izopropanola do razvoja bioreaktorja
Njihov prvi projekt za farmacevtsko industrijo je bil projekt za skladiščenje izopropanola in etanola za družbo Lek. Eden najbolj zanimivih in inovativnih projektov, ki so jih v podjetju izvedli v zadnjih letih, pa je povezan s še enim nominirancem za gazelo osrednjeslovenske regije – s podjetjem Jafral. Zanje so namreč v podjetju Reni razvili bioreaktor, v katerem danes v Jafralu gojijo bakteriofage (viruse, ki selektivno napadajo bakterije). »Jafral opravlja raziskave tudi za večje multinacionalke in za svoje delo potrebuje proizvodne sisteme, ki morajo biti zelo fleksibilni, a hkrati v skladu s strogimi farmacevtskimi predpisi proizvodnje. Na podlagi teh potreb smo v podjetju Reni razvili celovit bioreaktorski sistem, v katerem v Jafralu gojijo bakteriofage, jih vzgajajo in filtrirajo, da dobijo produkt. Reni je izdelal vse, od dizajna, inženiringa do proizvodnje in avtomatizacije,« je pojasnil Melvin Kapo.
V zadnjih letih so po njegovih besedah intenzivno delali tudi pri notranji organizaciji, zlasti sistematizaciji procesov. Uvedli so sistem kakovosti po standardu ISO 9001 (upravljanje kakovosti v podjetju), ki zahteva jasne opredelitve procesov in pristojnosti. Vzpostavili so natančne postopke (SOP – Standard Operating Procedures) za vse ključne korake – od naročanja, prevzema in pregleda opreme do interne dokumentacije in komunikacije.
Zakaj rastejo hitreje kot konkurenca
Rast podjetja ni naključna, pravi Melvin Kapo. »Temelji na več ključnih dejavnikih, ki so vsi del jasne prednosti pred konkurenco. Prvi in najpomembnejši razlog je, da je podjetje v zadnjih letih dozorelo – kadrovsko, organizacijsko in menedžersko. V preteklosti so bile nekatere ideje prezgodnje, a danes zna podjetje prepoznati pravi trenutek in izkoristiti svojo zrelost za strateške poteze.«
Drugi ključni razlog za rast je po njegovih besedah uspešna internacionalizacija. Podjetje se namreč ne usmerja le na domači trg niti na en tuji trg, ampak, kot pravi Kapo, premišljeno vstopa na več ključnih evropskih trgov, kot so Avstrija, Belgija, Nizozemska in Hrvaška. Njihov glavni trg je še vedno Evropa, vendar pa se v zadnjem obdobju širijo tudi na zahtevnejše trge, kot so Švica, države Bližnjega vzhoda (Irak, Savdska Arabija), dogovarjajo se tudi z Alžirijo.
Pomembna prednost podjetja je po besedah Kapa sposobnost prilagajanja različnim tržnim, kulturnim in poslovnim okoljem. »V Evropi, predvsem pri velikih farmacevtskih podjetjih, kot so Novartis, Sandoz in Krka, so specifikacije izjemno natančno določene. Delo poteka po vnaprej določenih postopkih, vsaka odločitev mora biti potrjena, dinamika je strukturirana in predvidljiva,« je ponazoril sogovornik. »Na Bližnjem vzhodu so razmere povsem drugačne. Pogodbe se sklepajo prej, tehnična dokumentacija pride pozneje, inženirski del pa pogosto ostaja odprt za interpretacijo ali celo pogajanja. Hkrati veljajo močne kulturne norme glede pogajanj – pričakuje se visok 'rabat', a ne zaradi cene, ampak zato, ker to pomeni izraz spoštovanja in poslovnega bontona.« Podjetje ima zato denimo tudi lokalnega agenta iz Dubaja, ki jim pomaga pri razumevanju poslovne kulture, oblikovanju ponudbe in vzpostavljanju zaupanja vredne komunikacije s kupci.
Oboževalci baročnega slikarja
Ustanovitelj in direktor podjetja Ekrem Šabić je sicer človek stare šole, ki meni, da sta samohvala in promocija nekaj nepotrebnega, pravi Kapo. »Zanj štejejo delo, reference in konkretni rezultati. A ker živimo v času, ko so digitalna prisotnost, vtis in splošna prepoznavnost vse pomembnejši, v prihodnje pa bodo še bolj, sva se z direktorjem odločila, da sprejmejo nominacijo in sodelujemo v izboru Gazela.« Kot dodaja Kapo, se mu zdi pomembno tudi prepoznati in pohvaliti dobro opravljeno delo.
Direktor je sprva delal v Sloveniji, nato pa več let tudi v Nemčiji, kjer je vodil montažo strojnih inštalacij za različna farmacevtska in prehrambna podjetja. Po vrnitvi v Slovenijo je z lastnim kapitalom ustanovil podjetje, ki je sprva delovalo kot montažno podjetje za strojne inštalacije za prehrambno industrijo in tako sodelovalo z znanimi podjetji iz regije, kot so Argeta, Droga Kolinska in Delamaris.
Podjetje Reni sta ustanovila skupaj z bratom Fikretom Šabićem, ki je zaslužen za poimenovanje podjetja. Ime Reni namreč izvira iz imena italijanskega baročnega slikarja Guida Renija, ki je Fikretov najljubši slikar. Brat je sicer pozneje iz podjetja izstopil, Ekrem Šabić pa je odkupil celotni delež.
Načrtujejo novo investicijo
Danes podjetje Reni deluje kot skupina, ki obsega tri ključne enote. Reni Slovenija je matično podjetje s 23 zaposlenimi, kjer se izvajajo ključne funkcije, kot so inženiring, razvoj, avtomatizacija, vodenje projektov in administracija. Sledi Reni BiH z 32 zaposlenimi na dveh lokacijah, in sicer v proizvodnem obratu v Bosanski Krupi (ki je mimogrede rojstni kraj direktorja) ter inženirski pisarni v Sarajevu. Del skupine je še podjetje v Belgiji z enim zaposlenim, ki je bilo po besedah Kapa ustanovljeno pred tremi leti z namenom lokalne prisotnosti na trgu Beneluksa.
V Sloveniji je podjetje Reni medtem razpeto med tremi lokacijami. »V Stegnah sta inženiring in delavnica, v centru je računovodstvo, komercialo in marketing pa imamo v WTC,« je pojasnil Kapo. S trenutnimi lokacijami so, kot pravi, zadovoljni, vendar bodo kmalu potrebovali dodatne oziroma večje prostore. Želijo si tudi združitve vseh oddelkov pod eno streho. Zato po besedah sogovornika načrtujejo naložbo v novo stavbo, in sicer v poslovni coni Komenda. Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko gradnjo začeli že v začetku prihodnjega leta, pojasnjuje Kapo.
