Katastrofalne poplave pred skoraj dvema letoma so močno zavrle razvoj podjetja KLS z Ljubnega ob Savinji. »Takrat smo bili tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za novo halo, ki bi jo zgradili na tem območju. Poplave so nam poškodovale in uničile stroje ter opremo, nekaj mesecev po ujmi naročenih količin naših proizvodov nismo mogli dobavljati. Leto dni smo porabili samo za to, da smo se ohranili pri življenju, skupna škoda je presegla sto milijonov evrov. S tem, da je v tej številki upoštevan izpad dohodka le za prvo leto. Še ene takšne katastrofe zagotovo ne bi preživeli,« se z grenkobo spominja enega najtežjih obdobij v več kot polstoletni zgodovini KLS ustanovitelj Bogomir Mirko Strašek.
Minulo leto so poslovanje večinoma prilagodili zmanjšanemu obsegu naročil in že poslovali z dobičkom. »Naša dodana vrednost iz rednega delovanja je presegla 82.000 evrov na zaposlenega, proizvodne zmogljivosti imamo v glavnem obnovljene in že proizvajamo količine kot pred poplavo. Še vedno si prizadevamo pridobiti izgubljena naročila, dve tretjini pa nam jih je uspelo ohraniti,« pravi Strašek. Kot posebej poudari, je bila ključna hitra in učinkovita pomoč države.
Cene elektrike in jekla trikrat višje
Na Ljubnem si ves čas prizadevajo za razvoj in so že osvojili serijsko proizvodnjo najzahtevnejših zobatih obročev za pogon električnih avtomobilov, kar bo v prihodnjih letih zagotavljalo napredek podjetja. A svet se je v zadnjih dveh letih zelo spremenil. Ker je evropska proizvodnja električnih vozil nekonkurenčna azijskim, so projekte za električna vozila evropskih proizvajalcev odložili za tri leta. »Lani je Audi zaprl tovarno električnih avtomobilov v Belgiji, ki smo ji mi serijsko dobavljali zobate obroče za pogon. Trenutno imamo za te proizvode odprte štiri projekte za Kitajsko in enega za ZDA. A je konkurenca na teh trgih zelo ostra, nas pa omejuje nekonkurenčno gospodarsko okolje tako v Evropi kot doma. Elektrika je pri nas trikrat dražja, cene jekla v evropskih jeklarnah so od 30 do 35 odstotkov višje v primerjavi s konkurenčnimi svetovnimi trgi, neprožen je naš trg delovne sile,« razlaga Strašek, ki se je dotaknil tudi vse bolj skrb vzbujajoče razpoložljivosti delavcev v KLS, ki zaposluje 245 ljudi. »V nekaj letih se je dnevna odsotnost sodelavcev zaradi bolniške in drugih odobrenih pravic povečala za trikrat, dnevno je odsotnih več kot deset odstotkov zaposlenih.
V Sloveniji imamo veliko povišanje plač in stroškov dela, ki ne temelji na produktivnosti, previsoki so tudi davki. Ko gre za stroške dela, surovin in energentov, smo postali draga država,« je ob odprtju novega objekta, ki je stal 3,2 milijona evrov, opozoril Strašek. V njem so med drugim uredili nove pisarne, garderobe in predavalnico. V prihodnjih letih nameravajo zgraditi še eno halo, veliko deset tisoč kvadratnih metrov, v katero bodo preselili tudi del proizvodnje. Ta bo stala od 20 do 30 milijonov evrov. A pogoj za to je, da občina po hitrem postopku pridobi vsa soglasja in sprejme občinski prostorski načrt. Ta bo podlaga za pridobitev zemljišč na višje ležečem območju, kjer bo hala dolgoročno varna pred poplavami. »Vemo, da svetovna proizvodnja vozil potrebuje tako dobra podjetja, kot je KLS, zato bomo vztrajali na na svoji poti,« je odločen Strašek.
Država jim bo stala ob strani
Temeljni pogoj za smele načrte KLS v prihodnje pa je učinkovita poplavna varnost tega območja, za kar mora poskrbeti država. Da se na ministrstvu za naravne vire in prostor dobro zavedajo, kako težke posledice je narava pustila na tem območju, je na Ljubnem poudaril minister Jože Novak. »Vesel sem, da podjetje danes spet polno deluje. Pomembno se mi zdi poudariti, da je podjetju KLS pomagal ves svet, saj so jim pri odstranjevanju posledic poplave prišli na pomoč tudi partnerji iz tujine, pomagala je celotna lokalna skupnost, pa tudi država. Do zdaj smo že zgradili nasipe, ki so stali 7,5 milijona evrov, pred nami so številne nove investicije in projekti v skupni vrednosti 42,5 milijona evrov,« je dejal Novak.
»Poplave pred dvema letoma so pokazale, kako vitalen del evropske avtomobilske industrije je KLS Ljubno, saj so se zaradi ustavljene proizvodnje zapirale avtomobilske tovarne po Evropi. Zato je toliko pomembnejše, da povečamo odpornost tega odličnega podjetja in poskrbimo za njegovo dolgoročno varnost na tej lokaciji,« pa je KLS polaskal Matevž Frangež, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
