»Bakteriofage so iznašli že pred sto leti, leta 1929, torej pred antibiotiki,« je pojasnil ustanovitelj in direktor ljubljanskega biotehnološkega podjetja Jafral Frenk Smrekar. Po prihodu antibiotikov pa se je njihova uporaba – z izjemo Rusije in Gruzije – ustavila, je dodal. Danes, v času naraščajočega števila primerov odpornosti proti antibiotikom, je uporabi bakteriofagov znova namenjene vse več pozornosti. »Z odpornostjo bakterij proti antibiotikom se srečujemo že zadnjih 20 let,« je opozoril Smrekar in dodal, da je potencial bakteriofagov pri tem ogromen. »Znanega je morda 20 odstotkov,« je dejal.
Drugače od antibiotikov imajo bakteriofagi po njegovih besedah bolj specifično oziroma precizno delovanje. »Bakteriofagi delujejo ciljno, le cena je precej višja,« je dejal Smrekar. Medtem ko antibiotiki denimo uničujejo vse bakterije (vključno s koristnimi v našem črevesju), imajo nekateri bakteriofagi za tarčo samo določene seve bakterij. Bakteriofagi so tako lahko dragoceni pri zdravljenju okužb, ki jih povzročajo bakterije, odporne proti več zdravilom. Po besedah Smrekarja imajo velik potencial ne le v humani medicini – ki ji je sicer namenjenih 90 odstotkov dela Jafrala – ampak tudi v poljedelstvu, živinoreji in kozmetiki. »V ZDA, denimo, bakteriofage že pršijo po nasadih paradižnika,« pravi sogovornik in dodaja, da imajo v Jafralu certifikate za proizvodnjo zdravil v vseh omenjenih sektorjih.
Ena od dejavnosti podjetja Jafral je, da skušajo za bakterije, ki na nekem področju povzročajo težave, poiskati ustrezen bakteriofag v naravi. »Ob konkretnem problemu testiramo, za katero vrsto bakterije gre, in uporabimo ustrezen tarčni bakteriofag,« je pojasnil Smrekar. Nekatera farmacevtska podjetja tako gradijo svoje banke bakteriofagov – in takšno banko vzpostavljajo tudi v Jafralu.
Dejansko so, kot pravi Smrekar, pogodbeni proizvajalci po naročilu. »Nekdo zagotovi grozdje, mi pa imamo znanje, kako ga macerirati in pripeljati do steklenice,« je ponazoril s plastičnim primerom iz vinarstva. Takšen način poslovanja – kjer je najvišja tudi dodana vrednost – po njegovih besedah zajema okoli osemdeset odstotkov njihove dejavnosti. Drugim dejavnostim, kot sta kmetijstvo in veterina, ki so povezane tudi z nižjo dodano vrednostjo, je namenjen manjši del njihovih poslov – vendar pa jim ta del omogoča razpršitev tveganja. Zavoljo zmanjševanja tveganj pred morebitnimi novimi konkurenti si želi Smrekar v prihodnje podjetje v manjšem deležu usmeriti tudi v bolj komercialen program.
Pri proizvodnji bakteriofagov so vodilni na svetu
In kako se je njihova zgodba sploh začela? Frenk Smrekar je v prvi stik z bakteriofagi prišel med raziskovanjem za svoj doktorat. Ob tem je prepoznal priložnost – a ker ponudbe na tem področju ni bilo, ni bilo niti tehničnih zmogljivosti za proizvodnjo. Ko so pri vzpostavljanju podjetja iskali prostore, je bilo delo zahtevno, se spominja Smrekar. »Sami smo napeljevali vodo in elektriko, aparate smo kupovali prek Alibabe,« pravi.
Jafral je nastal leta 2011 kot neodvisni raziskovalni laboratorij. Smrekar je zbiral denar, njegov moto pa je bil: »Fly or die (poleti ali umri, op. p.).« »Šli smo se to, kar smo se lahko šli – razvoj storitev, proizvodnega procesa in proizvodnje. Za produkte bi namreč potrebovali milijarde,« pravi Smrekar, ki je svojo karierno pot sicer začel v podjetju Bia Separations, nadaljeval pa v farmacevtski multinacionalki Roche, kjer se je spoznal tudi s prodajo in trženjem.
Danes je v podjetju Jafral zaposlenih 45 ljudi. V minulem letu so ustvarili dobrih osem milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 18-krat več kot leta 2019, ko so jih ustvarili dobrih 400.000 evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je 133.858 evrov.
V Jafralu ustvarijo 99 odstotkov prihodkov na tujih trgih, v ZDA, drugih državah po Evropi, v Izraelu, tudi Aziji in Avstraliji. Od 80 do 90 odstotkov njihovega delovanja obsega proizvodnja bakteriofagov. »Pri tem smo vodilni na svetu,« pravi Smrekar. »A niti to ne pomaga, če se trg upočasni. Zato naše storitve širimo na agense za gensko in celično terapijo, ki je sicer velikanski trg z veliko dobavitelji, a imamo že opremljene laboratorije, proizvodne procese in potrebne certifikate. Tudi tu želimo s svojim znanjem rasti.«
V podjetju sodelujejo tako z univerzami kot raziskovalnimi organizacijami, večina njihovih strank pa so mala in srednje velika podjetja. »Naši naročniki so tudi podjetja iz skupine top 30 farmacevtskih podjetij na svetu,« je dejal Smrekar. Sredi prejšnjega desetletja so denimo za ameriško biotehnološko podjetje Ampliphi razvili proizvodni proces za bakteriofagno zdravilo za vojake z amputiranimi okončinami. Američani so ustanovili Ampliphi Slovenija in zgradili nove proizvodne prostore v Sostrem. V Jafralu so te prostore pred šestimi leti odkupili in danes v njih domuje del njihove proizvodnje. Glavni proizvodni prostori podjetja so sicer v ljubljanskih Stegnah. »Leta 2023 smo šli v veliko investicijo. Proizvodne zmogljivosti bomo povečali za petkrat,« ob tem napoveduje Smrekar.
V kolektivu profesionalni, a sproščeni
Direktor vidi konkurenčne prednosti Jafrala v njihovem znanju, učinkovitosti in fleksibilnosti. »Smo kot Novartis v malem,« je povedal. »Imamo dobro izobraženo delovno silo, hkrati pa smo cenejši od Francije in Nemčije. Nekaj konkurence imamo na Češkem, pojavlja se nekaj majhnih podjetij.« Pri napovedih ostaja previden. »V 15 letih smo zelo zrasli, a to se lahko ustavi,« je dejal in dodal, da želijo ohraniti trend in ostati vodilni na svetu. »Želimo biti prvi, ki bodo proizvedli komercialni produkt, saj bi si s tem zagotovili večjo varnost,« je dodal. Priložnosti vidi tudi na globalnih trgih farmacije in v proizvodnji bioloških molekul.
Zaposlovanja se po besedah Smrekarja lotevajo z resnostjo. »Treba je imeti izkušnje, znanje. Pomembni profili so biologi, tehnologi,« pravi. V ekipi imajo sicer tudi veliko študentov, poleg tega je zanimivo, da je med zaposlenimi približno tri četrtine žensk. Najpomembnejše vodilo je, kot pravi direktor, ustvariti dobro okolje za ljudi – da ti pri njih tudi ostanejo. »Trudimo se imeti odprt in transparenten odnos z vsemi. Vrata so vedno odprta vsem sodelavcem,« pravi Smrekar. V podjetju prevladuje profesionalno, a sproščeno vzdušje – v pritličju je direktor uredil celo prostore za sprostitev in športne aktivnosti, kot sta nogomet in fitnes.
Družbeno odgovornost izkazujejo s sodelovanjem z domačimi zdravstvenimi institucijami. »Neko gospo v težkem stanju smo usmerili na zdravljenje na Poljsko. Ameriškemu pacientu s težkim primerom smo pomagali tudi s sofinanciranjem in gospod si je opomogel kljub zelo zahtevni prognozi z najslabšim izidom. Takih primerov je kar nekaj, na kar smo ponosni, saj je to družbena odgovornost v pravem pomenu besede,« pravi Smrekar.
