»S Smart City Hackom smo v Novo Gorico pripeljali izkušnje iz več evropskih držav z namenom, da pridemo do inovativnih rešitev za trajnostno prihodnost v našem okolju, ki bodo zanimive za podjetnike in mlade,« je poudarila Tanja Kožuh, direktorica Primorskega tehnološkega parka, soorganizatorja dogodka.
Dogodek se je postavil kot laboratorij prihodnjih delovnih mest, kjer se povežejo znanje in tehnologija, ustvarjalnost in sodelovanje ter skupna vizija trajnostnega razvoja. V dveh dneh so se tam zbrali mladi strokovnjaki, podjetniki, raziskovalci in predstavniki evropskih prestolnic kulture, ki so iskali rešitve za energetsko učinkovita in pametna mesta prihodnosti.
Vrednote sodobnega trga dela
Pametna mesta namreč niso le zgodba o senzorjih in algoritmih, ampak tudi o ljudeh, ki jih znajo razvijati, razumeti in med seboj povezovati. Izkazalo se je, da raznolikost, mednarodna, jezikovna in strokovna, postaja ena ključnih vrednot sodobnega trga dela, saj spodbuja kreativnost, inovativnost in razvoj kompetenc, ki jih danes iščejo delodajalci. Med njimi sposobnost timskega dela, interdisciplinarno razmišljanje in razumevanje trajnostnih izzivov.
Tehnološke spremembe, kot poudarja Mateja Panjan, višja strokovnjakinja za kadre, razvoj talentov in vključenost iz podjetja Danfoss Trata, ne prinašajo pomanjkanja strokovnjakov, temveč potrebo po novih kombinacijah znanj: »Strokovnjakov s tehničnim znanjem je veliko, a danes iščemo ljudi, ki znajo to znanje povezati z drugimi disciplinami. Z elektriko, umetno inteligenco, programsko opremo. Takšni kadri razumejo celoten produkt in znajo tehnično znanje tudi predstaviti. To pa ni le stvar izobrazbe, ampak vaja. In prav tovrstni dogodki so izvrsten trening tega,« poudarja Panjan.
V Danfossu Trati opažajo, da se področje energetike hitro prepleta s programsko opremo, varnostjo, internetom stvari in umetno inteligenco. »Ne iščemo več le inženirjev, ampak ljudi, ki znajo povezovati in kombinirati tehnično znanje z razumevanjem uporabnika. Mladi to že počnejo intuitivno, njihovo razmišljanje je drugačno, bolj odprto in interdisciplinarno,« dodajajo.
Kdo danes velja za zaposljivo osebo
Na drugi strani je Darjo Uršič iz startupa ENEDAR predstavnik generacije, ki je te kompetence že pretvorila v podjetniško zgodbo. Ekipa študentov, ki so se sprva srečevali enkrat na teden ob pivu, danes razvija algoritme za pametno trgovanje z elektriko. Rešitve, ki združujejo programsko znanje, energetsko razumevanje in poslovno logiko.
»Navdušen sem nad tem, koliko priložnosti imamo danes mladi. Ne čutim pomanjkanja dela. Če imaš zagon in fleksibilnost, si zaposljiv. Danes se bolj ceni značaj, entuziazem in sposobnost učenja kot popolna tehnična izobrazba,« razmišlja Uršič, ki prihaja iz inženirske stroke. Po njegovih besedah tudi trenutno aktualna umetna inteligenca med mladimi ne vzbuja strahu, temveč radovednost. »Umetna inteligenca je samo orodje. Ključno bo, kdo ga zna uporabiti na pravi način v kombinaciji s človeško logiko in potrpežljivostjo, ki je med mladimi sicer danes bolj redka, a dragocena,« dodaja.
Udeleženci iz več kot desetih držav so v hekatonskem formatu razvijali ideje, ki s pomočjo pametnih tehnologij zmanjšujejo porabo energije in izboljšujejo kakovost bivanja v mestih. Od ozelenjenih parkov in fasad, ki uravnavajo mikroklimo, do sistemov pametnega upravljanja udobja in umetne inteligence, ki prilagaja ogrevanje in hlajenje glede na navade prebivalcev. Skupni cilj vseh projektov je zmanjšati porabo energije in emisije ter hkrati izboljšati kakovost bivanja v mestih.
