Predlog ministra za delo Luke Mesca, da se minimalna plača zviša na 1000 evrov neto, je izzval različne odzive. Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Zorka predlog odraža rasti cen hrane, brezalkoholnih pijač, stanovanjskih stroškov in elektrike, »ki so šle v zadnjem obdobju predaleč«, hkrati pa znesek določa nad pragom revščine, ki je lani za samsko osebo znašal 981 evrov na mesec. »Tisoč evrov neto je najmanj, kar si delavke in delavci zaslužijo,« je ocenil Zorko.
Predstavniki delodajalcev po drugi strani menijo, da predlog kaže na nadaljevanje vladne politike povečevanja obremenitve gospodarstva, »katere neizogibna posledica je višanje cen in s tem inflacije ter posledično tudi poslabševanje ekonomskega položaja delavcev«. Predlog po njihovih besedah nima realnih osnov, na tak način bi se zvišalo stroške podjetij, okrepilo pritisk na preostale plače in povzročilo še večjo uravnilovko ‒ tako v zasebnem kot javnem sektorju, so navedli.
Zgolj kratkoročni pozitivni učinki?
Na kompleksne posledice zvišanja minimalne plače opozarja tudi Janja Božič iz podjetja Gerčer, kjer se ukvarjajo s strojnimi inštalacijami. Sogovornica po eni strani poudarja, da si vsi ljudje, ki delajo, na mesec zaslužijo vsaj tisoč evrov neto plače, saj je vsaj toliko v naši državi trenutno potrebno za dostojno življenje. Vendar hkrati ob tem opozarja na druge pomembne vidike zviševanja minimalne plače: »Seveda se mora minimalna plača usklajevati, a usklajevati se mora pod določenimi upravičenimi kriteriji. Takšen pavšalni dvig minimalne plače ima pozitiven učinek za zaposlenega zelo kratkoročno.« Gospodarstvo mora namreč po njenih besedah dvig neto plač v bruto vrednosti akumulirati v cene storitev in izdelkov, če želi še naprej delovati v okviru svojih planov. »Košarica dobrin se podraži in zaposleni lahko s to večjo plačo dobi le enako ali celo manjšo košarico dobrin. To je ukrep, ki pomeni samo ponovno bremenitev gospodarstva, poslabšanje konkurenčnosti in inflacijo. Razbremenitev plač pa tudi znižanje davkov sta ukrepa, ki bi zares povečala neto dohodek zaposlenih oziroma vsega prebivalstva. Posledično ne bi bilo dviga cen izdelkov in storitev ter bi višja plača zaposlenemu tudi dejansko prinesla obilnejšo košarico dobrin,« pravi Janja Božič.
Podobno razmišlja Aleksander Pipan, direktor goriškega IT-podjetja Goinfo, ki je bilo letos nominirano za gazelo primorsko-notranjske regije. »Tolikšen dvig minimalne plače ni bil pričakovan. Pričakovali smo uskladitev z inflacijo. Politiki očitno spet tekmujejo med sabo, kdo bo več obljubil in kdo več dal glede na to, da bodo čez tri mesece volitve. Napovedana minimalna plača je relativno visoka. Sicer se strinjam s tem, da naj ljudje dobijo po 1000 evrov neto, ampak to bi morali doseči z nižjimi obdavčitvami – vseh plač, ne samo minimalne plače.
Takšen pogled na situacijo ima velik del gospodarstva,« nam je povedal Pipan in dodal, da pa njihovega podjetja ta ukrep neposredno sicer ne zadeva, saj imajo vsi zaposleni v Goinfu, kjer se ukvarjajo z dejavnostjo računalniškega programiranja, višje plače od minimalne. Enako po besedah Janje Božič velja za zaposlene v podjetju Gerčer. »Za podjetja, ki imajo nižjo dodano vrednost in nižje plače, bo to gotovo predstavljalo težavo. Že glede izplačila obvezne božičnice smo slišali, da so imeli ponekod probleme, če pa bo zdaj sledil še tolikšen dvig minimalne plače, kot so napovedali, bo to precejšen napor tako za gospodarstvo kot za vse druge delodajalce,« nam je dejal Pipan in spomnil, da je tudi razlika med minimalno in povprečno plačo pri nas čedalje manjša. Ohlajanja gospodarstva v Goinfu pri svojem poslovanju neposredno ne občutijo, opažajo pa, da se je poslabšala plačilna disciplina.
Opozorila tudi zaradi ohlajanja gospodarstva
»Situacija za gospodarstvo je precej zahtevna. Prisotno je ohlajanje. S tako drastičnimi pritiski na cene naših izdelkov, s kakršnimi se spopadamo zdaj, se v svoji zgodovini še nismo srečevali,« pa pravi Stane Habinc, direktor podjetja Acryform. Podjetje s sedežem v naselju Blanca v občini Sevnica je eden izmed treh proizvajalcev akrilnih oken za rekreacijska vozila v Evropi – letos je prejelo tudi priznanje za gazelo dolenjsko-posavske regije. »Vlagamo bistveno več tako v zaposlene kot v namensko izdelano strojno opremo, da lahko obdržimo konkurenčnost in da lahko preživimo. Stroški so vsako leto višji, predvsem na račun višjih stroškov delovne sile,« nam je razmere opisal Habinc. »Pri minimalni plači čakamo, kaj bo. Dobro bi bilo, da bi bile stvari zdaj že jasne. Ne pa da bomo morali čakati recimo do konca januarja, da bo znano, v kolikšni višini bo naposled določena minimalna plača. Najslabši so negotovost in ukrepi, sprejeti čez noč. Ad hoc spremembe in ukrepi z namenom nabiranja volilnih glasov, kot jim pravijo, so za gospodarstvo veliko breme. To zelo vpliva na našo konkurenčnost,« je opozoril.
Direktor novogoriškega podjetja Gonzaga-pro, letošnje gazele primorsko-notranjske regije, Iztok Bizjak opozarja, da vsak takšen ukrep, kot je nedavno napovedani dvig minimalne plače, v tržnem gospodarstvu povzroča resne deviacije. Do zviševanja minimalne plače, ki presega rast inflacije, so v podjetju Gonzaga-pro zelo kritični. »Z administrativnim zviševanjem najnižjih plač brez ustrezne ekonomske podlage se porušijo razmerja med plačami – od najnižjih do najvišjih. Posledično se pričakovanja po zviševanju plač pojavijo na vseh ravneh plačne lestvice,« poudarja Bizjak. To vodi v splošno rast mase plač, ki pa ni nujno povezana z rastjo poslovnih rezultatov ali produktivnosti, kar ima zelo negativen vpliv na poslovanje podjetij, saj zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva in dodatno povečuje stroške, je pojasnil.
V podjetju Gonzaga-pro, ki v Sloveniji velja za vodilnega proizvajalca pohištva in ponudnika rešitev za opremo pisarn, šol, vrtec, knjižnic in namestitvenih prostorov, sicer ohlajanja gospodarstva pri svojem poslovanju še ne občutijo. »Naša panoga sledi investicijam. Pri projektih, v katere se investira in se jih gradi danes, bomo z našim pohištvenim delom na vrsto prišli šele čez leto ali dve. Ko bo prišla kriza – in žal verjamem, da bo prišla – in se bodo investicije ustavile, bomo mi to občutili šele čez leto ali dve,« je pojasnil Bizjak, ki je zadovoljen, da imajo v podjetju Gonzaga-pro skoraj polovico poslov za prihajajoče leto že sklenjenih.