Gorenjska je regija, ki že desetletja poganja slovensko gospodarstvo. Med Julijci in Kamniško-Savinjskimi Alpami so zrasla podjetja, ki so znala izkoristiti izvoz, inovacije in podjetniško žilico svojih ljudi. A čeprav regija ostaja trdna in samozavestna, lanski rezultati razkrivajo, da bo za ohranitev prednosti v prihodnjih letih potrebna nova energija.
V gorenjski regiji deluje več kot 23.000 podjetij, med njimi šest tisoč gospodarskih družb, ki ustvarijo skoraj vso regijsko dodano vrednost. Podjetniško okolje ostaja živo – vsako leto nastajajo nova podjetja, v letu 2024 jih je bilo več kot dvesto, hkrati pa številni posamezniki še vedno izberejo pot samostojnega podjetništva. Takšna dinamika daje regiji vitalnost in odpornost.
Gorenjska podjetja so lani ustvarila skoraj deset milijard evrov prihodkov, več kot polovico tega z izvozom. Njihovi izdelki in storitve potujejo po vsej Evropi in daleč čez njene meje – rast prihodkov zunaj EU je bila dvoštevilčna. To je dobro znamenje: podjetja iščejo nove trge in zmanjšujejo odvisnost od tradicionalnih partnerjev. Ob tem Gorenjska ohranja tudi pozitiven izvozno-uvozni saldo, kar v času globalnih pretresov ni samoumevno.
Toda za bleščečimi številkami se skrivajo tudi opozorila. Čeprav so prihodki rasli, so dobički največjih družb občutno upadli, v nekaterih panogah celo dramatično. Najbolj so se zamajale trgovina in predelovalne dejavnosti, ki so temelj industrijske identitete regije. Stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti, kar podjetjem zmanjšuje konkurenčnost. Po drugi strani so se mali podjetniki znašli bolje – prihodki in dobički so jim zrasli, kar potrjuje, da se znajo hitreje prilagoditi spremembam.
Tudi struktura gospodarstva kaže zanimivo sliko. Najbolj produktivna so podjetja v energetiki, nepremičninah in visokotehnološki proizvodnji, medtem ko trgovina in gradbeništvo zaostajata. Povprečna plača v gorenjskih podjetjih sicer presega slovensko povprečje, a razlike med dejavnostmi in občinami so velike; izstopajo kraji z močno tehnološko ali energetsko dejavnostjo.
Turizem ostaja ena ključnih zgodb Gorenjske. Lani so v regiji našteli več kot štiri milijone prenočitev, kar je dokaz, da naravne lepote, športna ponudba in gostoljubnost še vedno privabljajo obiskovalce z vsega sveta. Kar 86 odstotkov gostov prihaja iz tujine, kar odpira priložnosti za povezovanje turizma z lokalno proizvodnjo, gastronomijo in novimi storitvami.
Ob vsem tem Gorenjska kaže tudi znamenja finančne zrelosti – podjetja so stabilnejša, manj zadolžena in več vlagajo iz lastnih virov. To je dobra novica za prihodnje investicije, še posebej, če bodo usmerjene v inovacije, tehnologijo, digitalizacijo in zeleni prehod.
A svetla prihodnost ni samoumevna. Regija bo morala pospešiti inovacije, vlagati v pametne tovarne in iskati načine, kako iz produktivnosti ustvariti več dobička. Digitalizacija, učinkovita raba energije in povezovanje podjetij z raziskovalnimi ustanovami bodo odločilni dejavniki, da Gorenjska ohrani industrijsko moč tudi v prihodnjem desetletju.
Gorenjska ima izjemen kapital: podjetne ljudi, globalno usmerjena podjetja in naravne danosti, ki jih zna spremeniti v gospodarsko prednost. Če bo znala združiti industrijsko tradicijo s sodobnim znanjem in pogumom za spremembe, bo tudi v prihodnje ostala regija, ki ustvarja priložnosti in narekuje tempo slovenskemu gospodarstvu.
Nina Vrabelj je direktorica GZS, regionalne zbornice Gorenjske.
