Leta 2024 je v osrednjeslovenski regiji poslovalo 43,3 odstotka vseh gospodarskih družb v državi. Skupno so ustvarile 48,2 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje in prispevale 43,4 odstotka celotne dodane vrednosti v Sloveniji. Čeprav so se skupni prihodki v primerjavi z letom 2023 zmanjšali za približno tri odstotke, predvsem zaradi upada pri največjih štirih družbah, je regija z vidika dodane vrednosti in ustvarjenega dobička ohranila vodilni položaj.
Dodana vrednost na zaposlenega je lani dosegla 69.691 evrov, kar je za 9,3 odstotka več od slovenskega povprečja. To pomeni nadaljnjo rast produktivnosti (za 3,7 odstotka) kljub manjšemu upadu prihodkov. Neto čisti dobiček, ki se je povečal za odstotek, obsega več kot polovico dobička slovenskega gospodarstva. Rast je omogočila predvsem racionalizacija stroškov materiala in storitev, ki so se v tem obdobju znižali za več kot šest odstotkov.
Največ dodane vrednosti ustvarja trgovina
Drugače od večine drugih regij v državi največ dodane vrednosti v osrednjeslovenski regiji ustvarja trgovina, sledijo gradbeništvo, predelovalne dejavnosti ter strokovne in tehnične dejavnosti. Predelovalne dejavnosti po prihodkih sicer ostajajo druge najpomembnejše, vendar regija ohranja razpršeno strukturo.
Izvoz ostaja močna stran gospodarstva, čeprav se je delež prihodkov iz tujine rahlo zmanjšal. Leta 2023 je regija na tujih trgih ustvarila 43,5 odstotka vseh prihodkov od prodaje, kar potrjuje njeno vlogo enega ključnih izvoznih središč v državi.
Leta 2024 je bilo v regiji zaposlenih 217.689 oseb, kar pomeni 39,7 odstotka vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji. V primerjavi z letom prej se je njihovo število povečalo za 425, kar pomeni zmerno, a stabilno rast. Podjetja pa se na tem področju srečujejo z velikim izzivom, saj vse težje zagotavljajo ustrezne kadre, zlasti v tehničnih poklicih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Rešitve iščejo v povezovanju z izobraževalnimi ustanovami, v štipendijskih shemah ter privabljanju tujcev, a dolgoročno bodo nujni tudi sistemski ukrepi na državni ravni.
Mikro in majhna podjetja pomenijo kar 98 odstotkov vseh družb, kar ustvarja živahno podjetniško okolje, a hkrati tudi ranljivost. Močna prisotnost velikih družb (268 družb z več kot 84.000 zaposlenimi) prispeva k stabilnosti ter ponuja priložnosti za sodelovanje in mreženje.
Nujno izboljšanje prometne infrastrukture
Osrednjeslovenska regija nujno potrebuje razbremenitev prometne infrastrukture, predvsem v ljubljanski urbani regiji, kjer je širitev vpadnic ena ključnih razvojnih prioritet. Prav tako ostajajo v ospredju investicije v digitalno infrastrukturo, tehnološke parke in raziskovalne centre, ki lahko še dodatno okrepijo inovativni potencial regije. Digitalna preobrazba podjetij, prilagajanje zelenemu prehodu ter internacionalizacija majhnih in srednje velikih podjetij ostajajo strateške prednostne naloge, ki bodo v prihodnjih letih odločilno vplivale na konkurenčnost regije.
Severin Hutinski je svetovalka na GZS Zbornici osrednjeslovenske regije, Eva Natlačen pa je zunanja svetovalka zbornice.
