Realizirani skupni prihodki družb so bili za sedem odstotkov višji kot v letu 2021. Prihodki od prodaje na domačem trgu so se povečali za 15 odstotkov, na trgu Evropske unije so se zmanjšali za tri odstotke, na trgih zunaj Evropske unije pa so se povečali za 19 odstotkov. Neto čisti dobiček je znašal 705 milijonov evrov in je za 47 odstotkov višji kakor v letu 2021. Po kriteriju glavne dejavnosti družb so največ neto čistega dobička ugotovile družbe v predelovalnih dejavnostih, med temi največ družbe iz oddelkov proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov, proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic in proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.
Nadpovprečna dodana
vrednost na zaposlenega
Družbe so v letu 2022 povečale neto dodano vrednost za deset odstotkov, ustvarile so jo za 1,956 milijarde evrov. Neto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 71.015 evrov, v Sloveniji 55.688 evrov. Število zaposlenih v družbah se je zmanjšalo (vpliv prehoda na eno izmeno v družbi Revoz), vendar gre za neznatno razliko 0,2 odstotne točke. To pomeni, da so se družbe v regiji tudi lani odlično prilagodile zaostrenim gospodarskim razmeram.
Povprečna mesečna (bruto) plača v družbah regije je znašala 2264 evrov in je bila precej višja (za 230 evrov) od povprečne plače v slovenskih družbah, ki je znašala 2034 evrov. Na razmeroma visoko povprečje plač so najbolj vplivale družbe s sedežem v občini Novo mesto, ki so v povprečju izplačale plačo v znesku 2564 evrov, višjo povprečno bruto plačo od povprečja Slovenije pa so izplačevale tudi družbe v občinah Šentjernej in Trebnje. Regija se ponaša z bogato industrijsko tradicijo. Velika industrijska podjetja so že od nekdaj nosilci razvoja regije. Devetnajst velikih gospodarskih družb je v letu 2022 realiziralo 60,5 odstotka prihodkov vseh družb v regiji. Poslovanje družb v regiji je tradicionalno boljše in bolj stabilno od povprečja družb v državi. Tako je bilo tudi v letu 2022, na kar kažejo vrednosti izbranih kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in financiranja.
Težave s prometnimi povezavami
Prometna infrastruktura v Beli krajini in tudi v Novem mestu je neustrezna glede na potrebe gospodarstva in prebivalstva ter onemogoča skladen regionalni razvoj. Gospodarstveniki Dolenjske in Bele krajine se zavedamo vpliva, ki ga ima prometna infrastruktura na razvoj gospodarstva in s tem ohranjanje delovnih mest, investicij v nove proizvodno-logistične prostore in opremo, razvoj oskrbovalnih verig in konkurenčnost na zahtevnih tujih trgih, zato že vrsto leto opozarjamo na negativne posledice razvojnega, gospodarskega, varnostnega, ekonomskega in socialnega vidika, ki jih povzroča zamuda pri začetku gradnje tretje razvojne osi jug. Ta hitra štiripasovna cesta do Metlike in Črnomlja bo končno povezala Belo krajino s sodobno in varno cesto ter pospešila pretok znanja, odprla prostor za nove investicije in zmanjšala razvojne razlike znotraj naše regije.
Posebnost regije je meja s sosednjo Hrvaško, ki v obmejnem območju nima gospodarskih družb, ki bi zaposlovale delavce iz naše regije, kar je praksa v regijah, ki mejijo na Italijo in Avstrijo. Je pa veliko hrvaških delavcev zaposlenih v dolenjsko-belokranjskih družbah. Zaradi demografskih značilnosti se tudi v naši regiji srečujemo z izzivom iskanja kadra ne samo v širši regiji, ampak tudi v sosednjih regijah. Dodaten izziv predstavljajo tudi mladi, predvsem Belokranjci, ki po študiju ostajajo v Ljubljani ali gredo v tujino predvsem zaradi slabe prometne infrastrukture.
