Projekt Gazela živi in slavi slovensko podjetništvo ter spodbuja podjetnost. GEA College – Fakulteta za podjetništvo je s projektom povezana več kot dve desetletji, saj kot izobraževalna ustanova z znanjem in izkušnjami sodeluje v komisiji izbora podjetniških gazel.
Slovenci smo inovativen, drzen in zelo podjeten narod, poudarja direktorica in dekanja GEA College mag. Katja Kraškovic. »Iz skromnih obrtniških začetkov smo rastli in se razvijamo v podjetnike, ki vodijo uspešna, konkurenčna, mednarodno priznana podjetja. Zelo dobro smo se pozicionirali zlasti v nišnih panogah,« poudarja sogovornica.
Kako vidite premike v razvoju podjetnosti v tem daljšem obdobju?
V vseh teh letih je opazen napredek predvsem v percepciji podjetništva v Sloveniji. Seveda je na tem področju še veliko priložnosti za izboljšave, a smo kot družba postali zrelejši in podjetništvo vidimo kot nekaj, kar ustvarja blaginjo v državi. Opaziti je, da si Slovenci upamo, se čutimo vredni in zato uspešno konkuriramo tudi tistim večjim in močnejšim. Naše inovacije so izvrstne, vstopamo v nišne segmente in začenjamo razumeti in živeti pomen dodane vrednosti. Ustvarjanje slednje je ključen rezultat podjetništva oz. podjetniške miselnosti. Z močnimi blagovnimi znamkami na trgu nastopamo celostno, kar je veliko več, kot če bi proizvajali le odlične produkte. Zelo nas veseli, da se prebuja celoten slovenski prostor. S pomočjo spodbud in predvsem s spremembo miselnosti mlajših generacij nam uspeva ustvarjati okolje, ki je vzpodbudno za start upe. To pa je nedvomno prava pot k vzgajanju podmladka in nenazadnje novih gazel v prihodnjih letih.
Potenciala je še ogromno, po podjetniški aktivnosti namreč še vedno zaostajamo za razvitim svetom. Predvsem vidim velike priložnosti pri povečanju števila žensk v podjetništvu, kjer verjamem, da omejitev ni. Opažamo, da so podjetja vse bolj usmerjena v ljudi in trajnostne poslovne modele. Vse močnejše je zavedanje, kako pomembno je zgraditi podjetje, v katerem so zaposleni srečni. Kadri, ki jim je omogočena osebnostna in poslovna rast, so inovativni, kreativni in učinkoviti.
Čemu pripisujete eno od sposobnosti prejemnikov Zlate gazele, da je njihova dodana vrednost v povprečju kar dvakratnik povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji? Kaj je potrebno, da podjetje postane in ostane gazela?
Izpostavila bi seveda inovativnost in to, da si upamo poseči višje. Podjetja, uspešna na dolgi rok, so usmerjena v trajnost in ljudi. Ključni del trajnostnega poslovnega modela je ravno dobra organizacijska kultura, ki se gradi zelo načrtovano in na vseh ravneh podjetja. Velik pomen pripisujem dobrim modelom voditeljstva. Gazela lahko postane in ostane podjetje, ki poslovne procese nenehno razvija v smeri spodbujanja inovativnosti ter stremi k neprestanim izboljšavam produkta ali storitve. Njihova ključna lastnost je tudi fleksibilnost na vseh ravneh poslovanja. Pri kompleksnih projektih in velikih rezultatih sta majhnost in agilnost ogromni prednosti. Odlična sposobnost pametnega povezovanja in vključevanja gazelam zagotavlja ohranjanje konstante pri odličnosti. Če se tako lokalno kot globalno navežemo na vsa geopolitična dogajanja, je tudi to velika konkurenčna prednost. Ključna valuta vseh podjetjih, ki verjamejo v dolgoročne uspehe, pa so nenazadnje tudi odnosi. Če povzamem – fokus je na inovacijah, odnosih, ljudeh in dobrem vodenju.
Katere so po vaših podatkih kompetence, na katerih morajo podjetniki in podjetja – gazele najbolj graditi v tem času?
To so definitivno iznajdljivost, vztrajnost, pogum, pametno tveganje, pravi ljudje in dobro vodenje. Osnova za iznajdljivost je dobro poznavanje svojega področja ter sposobnost, da se v okviru informacij in znanj dobro znajdemo. Precej povezana je tudi z inovativnostjo, ki je za preboj na trgu ključna. Vse našteto pa nima prave vrednosti, če spregledamo bistvo, ki ga vidim v pravih ljudeh in pravem voditeljstvu. Z odlično notranjo kulturo pravzaprav gradimo na trgu prisotno blagovno znamko, ki uresničuje dodano vrednost. Za preseganje ciljev je ključen dejavnik v trajnostnem poslovnem modelu podjetja skrbno načrtovan pravi model vodenja.
Po katerih vsebinah podjetniki in rastoča podjetja najbolj povprašujejo? In študenti – katere so študijske smeri ali programi, ki so jim privlačni in zakaj?
»Kako prodati?« je vedno aktualna tema. Takoj za prodajo je tu že vodenje. Pri podjetništvu ne gre zgolj za podjetniške načrte, dejanja, temveč za miselnost in način delovanja. Podjetja s kadri, kjer razvijajo podjetniško miselnost in t. i. notranje podjetništvo, so bolj agilna. Gazele so definitivno dober primer podjetij, ki jim je podjeten način razmišljanja položen v zibko, kar je tudi poglaviten razlog za vodstvo pred konkurenco.
Aktualne vsebine, ki jih iščejo mladi, so vezane na trende v gospodarstvu in našem okolju ter tiste povsem tradicionalne in od nekdaj zanimive. V prvi sklop spadajo digitalni marketing, kibernetska varnost, trajnost. V drugi pa zimzelene podjetniške vsebine, voditeljstvo in druge mehke veščine, ki se zmeraj znova prerodijo in ostajajo zanimive za vse generacije.
Mladi in študenti si želijo praktično usmerjenega študija. Torej priložnosti, da v času študija delajo z uspešnimi podjetniki, pridobivajo dragocene izkušnje ter si gradijo osebno mrežo poznanstev. Zato je študij pri nas obogaten še preko Mentorskega programa, Študentskih izzivov in edinstvenega programa GEA TOP Talents, kjer študente povezujemo z uspešnimi podjetji in mentorji iz gospodarstva. Verjamemo, da je tak način študijskega procesa edini pravi, ki mlade generacije opremi z znanji, potrebnimi ob vstopu v poslovni svet. Ključna znanja, ki jih ni mogoče pridobiti iz teorije, so tista, ki jih študenti pridobijo preko aktivnega sodelovanja v npr. študentskih izzivih, kjer rešujejo realen trenutni problem v podjetju in njegovo rešitev preverijo na trgu. V programih mentorstva so študenti povezani z uspešnimi podjetniki, ki jim predajo znanja in veščine, pridobljene skozi dolgoletno poslovno pot in kar je neprecenljivo – ostanejo v stiku s študenti in se velikokrat dogovorijo za poslovna sodelovanja že v času študija. To je ključna dodana vrednost podjetniškega izobraževanja.
Programi nasledstva ter prenos upravljanja in vodenja so ena od zahtevnejših faz življenjskega cikla podjetij. Kakšne so vaše izkušnje; katera podjetja se s tem soočijo bolje?
Podjetja v družinski lasti nosijo izjemen izziv in potencialno veliko nevarnost – kako se podjetje loti prenosa na naslednjo generacijo. V Sloveniji imamo ogromno podjetij, ki pravijo, da so se tega že lotila, pa vendarle vidimo, da kljub formalni predaji nasledstva vajeti in nadzor še vedno obvladuje prejšnja generacija; s tem pa se onemogoča popolno osamosvojitev in napredek. Gre za proces, ki zahteva dober načrt in izbiro pravega časa. Pri tem svetujemo pomoč strokovnjakov, ki skozi delavnice pomagajo postaviti ustrezen model za pripravo in prenos nasledstva. Prvi korak je načrtovanje, šele nato sledi izvedba, ki pa je ni mogoče izpeljati čez noč. Praksa v Sloveniji kaže, da se s tem izzivom najbolje soočajo v podjetjih, kjer so vsi dovolj odprti, da se lahko o tem odkrito pogovarjajo. V kolikor ne zmorejo sami, poiščejo pomoč in pri tem aktivno sodelujejo na poti do skupnega cilja.
Kakšna so vaša predvidevanja za prihodnost – kaj je pomembno z vidika znanja, da bodo podjetja rasla dinamično in hkrati trajnostno tudi v prihodnje?
Menim, da se stalna dinamična rast in trajnost vsaj malo izključujeta. Prav gotovo se vsako podjetje sreča z obdobji zelo dinamične rasti, pa vendar mora tudi v tem najti zmernost. To ne pomeni, da si ne zadamo cilja rasti in dobička, temveč ga zasledujemo preudarno; da v enakem obdobju dosegamo še druge cilje, npr. trajnost in zadovoljstvo zaposlenih. Torej pozitivne učinke tudi na okolje in vse deležnike.
Da pa bomo v prihodnje to dosegali, vsekakor potrebujemo široka znanja in spretnosti. Posameznik je premalo, zato so tukaj pomembni timi, ki so komplementarni in visoko učinkoviti. Zanje potrebujemo tako dobre strokovnjake s specialističnim znanjem kot odlične vodje, ki posedujejo bolj generalna znanja in mehke veščine ter imajo razvit čut za soljudi. Prav vsi v timu pa morajo živeti miselnost, ki jih povezuje, dela odzivne, prodorne in inovativne. To pa je zame podjetniška miselnost ali podjetnost, ki odlične time loči od dobrih.
