Pogled na rezultate leta 2021 prikazuje predvsem dobro rast prihodkov, na kar je vplivalo povečanje povpraševanja tako doma in v tujini. Še vedno se na Koroškem soočamo s pomanjkanjem delovne sile. V juliju 2022 je registrirana brezposelnost znašala 5,5 odstotka, kar je nižje od slovenskega povprečja in za 1,1 odstotka manj kot julija 2021. Dodana vrednost na zaposlenega se je v letu 2021 dvignila za skoraj 11 odstotkov, kar kaže, da so koroška podjetja svoje procese v obdobju covida-19 uspela optimizirati in dvigniti produktivnost.
Dvignili produktivnost in podvojili neto čisti dobiček
Koroške družbe so z večjim številom zaposlenih ustvarile za petino več vseh prihodkov, za 18,5 odstotka več čistih prihodkov na tujem trgu, za 18 odstotkov več vseh odhodkov in za 35 odstotkov več čistega dobička. Za kar 77,7 odstotka so zmanjšale čisto izgubo in podvojile neto čisti dobiček, ki je znašal 98 milijonov evrov. Koroška regija je poleg Savinjske in Goriške regije zabeležila najvišjo rast neto čistega dobička na ravni države. Glede na ustvarjene prihodke in neto čisti dobiček je po občinah v ospredju občina Mežica (26,8 odstotka prihodkov in 27,3 odstotka dobička), sledita pa ji mestna občina Slovenj Gradec (23,3 odstotka prihodkov in 22,2 odstotka dobička) in Ravne na Koroškem (21,5 odstotka prihodkov in 11,5 odstotka dobička).
Izjemna stabilnost in prilagodljivost
Po panogah je daleč v ospredju predelovalna dejavnost in izvozna naravnanost podjetij. Po prihodkih od prodaje je v 2021 65,7 odstotka prispevala predelovalna dejavnost, po prihodkih na tujem trgu pa 88,7 odstotka. Rezultati prikazujejo izjemno stabilnost koroškega gospodarstva, ki se dobro prilagaja razmeram na trgu, ki ima v tujini zanesljive partnerje in kupce, ki je razvojno naravnano. Vse to potrjujejo pozitivni rezultati na praktično vseh kazalnikih prihodkov, dobička, produktivnosti, plačah na zaposlenega. V prikazu razvojne mreže je razvidno, da so bile koroške družbe po donosnosti uspešnejše kot slovenske. Na 100 evrov kapitala so ustvarile 71,4 evra neto dodane vrednosti (v Sloveniji 50 evrov) in na 100 evrov sredstev 34,6 evra neto dodane vrednosti (v Sloveniji 24,9 evra).
Več kot polovico skrbi
energetska draginja
Prvo polovico tega leta so zaznamovali predvsem izzivi, ki so rezultat negotovosti. Na Koroški gospodarski zbornici smo v avgustu izvedli anketo med koroškimi podjetji v zvezi z visokimi cenami energentov, surovin in storitev. Rezultati kažejo, da kar 54 odstotkov anketiranih skrbi obstoj podjetja zaradi enormnega povišanja cen energije. Prav tako je 61 odstotkov podjetjem močno padla konkurenčnost in so bila primorana dvigniti cene. Podjetja beležijo tudi znižanje EBITDA (54 odstotkov). V letošnjem letu je ceni na trgu prepuščenih slabih 30 odstotkov podjetij, v prihodnjem letu pa je negotovost cene električne energije prisotna kar v 70 odstotkov podjetjih, saj ima zakup za leto 2022 narejen le 32 odstotkov anketirancev.
Kljub vsej negotovosti se koroška podjetja zavedajo pomena investicij, ki bodo pripomogle k lažjemu premagovanju izzivov. Kar 87 odstotkov podjetij investicijo bodisi izvaja ali jo načrtuje, 68 odstotkov podjetij bo vlagalo v novo proizvodno opremo, 61 odstotkov v energetsko učinkovitost, 39 odstotkov pa v digitalizacijo. Predvsem je spodbudna informacija o zavedanju pomena energetske učinkovitosti ter vlaganja v trajnostno, zeleno energijo, ki bo podjetjem pomagala ublažiti učinke razmer na trgu.
Revolucionarne inovativne rešitve pospešujejo razvoj
V regiji imamo veliko prebojnih družb, ki so vodilne na svojih področjih. SIJ Metal je s svojim jeklom vstopil na izjemno zahteven trg letalske industrije. Podjetje TAB je prvo v Sloveniji razvilo hranilnike energije, z litij-ionskimi baterijami pa zagotavljajo zeleno prihodnost. Podjetje Viptronik je trgu predstavilo revolucionarnega robota, ki v bolnišnicah skrbi za prevoz zdravil. Podjetje KO-SI kot eno vodilnih na področju tehnoloških izdelkov iz naravnih vlaken na evropskem trgu skrbi za uporabo naravnih materialov pri zelenem prehodu. Avtodom, razvit v koroškem podjetju Robeta v sodelovanju z Ralfom Schumacherjem, predstavlja novost na področju karavaninga.
Mnoga srednje velika in mala podjetja v predelovalni industriji s svojimi prebojnimi in inovativnimi rešitvami skrbijo za konstantno rast in uspešen razvoj regije, prav tako pa inovativna podjetja s področja informacijske tehnologije postavljajo in presegajo meje digitalizacije slovenskega in mednarodnega okolja. Dolga tradicija, zanesljivost koroških podjetij in inovativna, razvojna usmerjenost so ključ do nadaljnjih uspehov koroškega gospodarstva.
Katja Pokeržnik je direktorica Koroške gospodarske zbornice.
