Prvi tak projekt je prenova nekdanje tovarne Rog, ki s svojim zapuščenim videzom in razbitimi okni kazi Petkovškovo nabrežje. Mesto si želi v nekdanji tovarni koles urediti center sodobnih umetnosti, a ko so na občini objavili razpis za javno-zasebno partnerstvo, ta projekt ni zanimal nobenega zasebnega investitorja.
Center umetnosti Rog ne drži vode
Na občini so sicer pričakovali, da bo zasebni partner v projekt vložil nekaj manj kot 40 milijonov evrov svojega denarja. Vendar kasneje se je izkazalo, da bi imel zasebnik zelo slabe možnosti, da si tako veliko investicijo povrne s tržno dejavnostjo, torej s prodajo stanovanj, poslovnih prostorov in parkirninami. Direktor Kranjske investicijske družbe Jože Anderlič je pred časom ta projekt označil za komercialno nezanimivega in pojasnil, da se zanj niso potegovali, ker "ne drži vode". Anderliča je bolj zanimala gradnja garažne hiše pod tržnico, ki pa se je družba za zdaj ne sme lotiti zaradi začasne razglasitve tržnice za kulturni spomenik.
Med mestnimi projekti, ki še vedno niso ugledali življenja, so še prenova športnega kompleksa Ilirija, prenova kopališča Kolezija, ki ga neuspešno pripravljajo že vsaj desetletje. Prenove je že dalj časa nujno potreben tudi lokalni kulturni spomenik Cukrarna, kamor naj bi mestna občina preselila celotno mestno upravo, ki zdaj deluje na približno 20 lokacijah.
TriGranit zaprosil za gradbeno dovoljenje
Neuresničeni pa niso zgolj mestni, ampak tudi državni projekti. Narodno in univerzitetno knjižnico II država napoveduje že več desetletij, a na njenem predvidenem mestu ni drugega kot začasno parkirišče, država pa ima za gradnjo NUK II v rokah praktično le arhitekturni predlog arhitektov Bevk-Perović. Država prek Holdinga Slovenske železnice sodeluje tudi pri gradnji pompozne Emonike in novega potniškega centra, ki bo Ljubljani prinesla novo železniško in avtobusno postajo.
Partnerica Slovenskih železnic, družba TriGranit, je dolgo čakala, da je vse dele projekta uskladila z železnicami, nato pa je morala pridobiti še vsa soglasja, da je lahko šele nedavno zaprosila za gradbeno dovoljenje. Zdaj čakajo na zeleno luč ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ocenjujejo, da bi bila prva faza gradnje Emonike, torej obe postaji, parkirišča in nakupovalni ter zabaviščni center, dokončani do leta 2014, pozneje pa bi se lotili še gradnje stanovanjske in poslovne stolpnice.
Tudi nekatere zasebne gradnje obtičale
Na zemljišču med Kurilniško in Parmovo ulico, kjer je predvidena gradnja islamskega versko-kulturnega centra z džamijo, prav tako po idejnem predlogu arhitektov Bevk-Perović, je za zdaj vse mirno. Tajnik islamske skupnosti Nevzet Porić je dejal, da pripravljajo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki naj bi bil dokončan do konca leta. Hkrati so povabili nekatere gradbince, naj jim pripravijo ponudbo za gradnjo centra. Med njimi bodo izbrali tistega z najbolj kakovostno in cenovno ugodno ponudbo. Gradnjo džamije in centra naj bi sofinanciral katarski emir Hamad bin Kalifa Al Tani, a islamska skupnost do zdaj s Katarjem še ni podpisala pogodbe o financiranju, je povedal Porić. Toda ob začetku gradnje naj bi vendarle dobili prvi del denarja, je še rekel. Zato Porić upa, "da ne bo zapletov z dokumentacijo pri pridobivanju dovoljenj in da bodo lahko čim prej začeli gradnjo".
Tudi zgradbe, ki so jih z veliko pompa napovedovali zasebni investitorji, kot so denimo Severna mestna vrata, prenova Plečnikovega stadiona, Šumi in novi Kolizej oziroma Musica Tivoli, že več let samevajo za gradbenimi ogradami in čakajo bodisi na denar, bodisi na gradbeno ali katero drugo dovoljenje, bodisi na konec dolgih administrativnih postopkov.
