V zelenjavnem vrtu so na gredicah ostale le še najbolj trdožive vrtnine, kot so listni ohrovt, brstični ohrovt, korenasti peteršilj, pastinak, motovilec, prezimni por, prezimna čebula, jesenska šalotka, jesenski česen in zimska solata. Glavice poznega radiča so v tem času lepo oblikovane in okusne, a žal njihove korenine teknejo tudi voluharju.
V boj z voluharjem
Čeprav se voluhar v vrtu pogosto pojavi šele marca, letošnja zima spanca ni dala malemu nadležnežu, ki se v našem vrtu prehranjuje s koreninami. A če se majhnega glodavca želimo znebiti, moramo najprej najti njegovo domovanje. Najbolj preprost je test s palico – tam, kjer se nam palica udre v tla, je zagotovo voluharjev rov. Sistem voluharjevih rovov je zelo razvejen, na različnih koncih pa prebiva več družin. Lahko ga skušamo odgnati s prepihom, za kar pa bomo potrebovali veliko časa in potrpljenja.
Rove odkrijemo z motiko in ker voluhar ne prenaša prepiha, bo rov skušal zakriti s prstjo. Veliko je tudi praznih, zapuščenih rovov. Da preverimo, kateri rovi v našem vrtu so naseljeni, uporabimo hrano. Voluharju nastavimo korenje, lahko tudi krompir, in čez dan oziroma dva preverimo ali je hrana ostala nedotaknjena. Če je, voluhar v tem rovu ne prebiva več možno pa je tudi, da je zaznal naš vonj in zato po vabo ni prišel. Vonj preprečimo tako, da ob nastavljanju vabe uporabimo rokavice. Če odkrijemo, da so rovi naseljeni, pa se lotimo njegovega izgona. Za to obstaja več pripomočkov, nekaj je tudi bolj grobih, krutih, zato odločitev zanje prepuščamo vsakemu posamezniku.
Sobne rastline potrebujejo našo pozornost
Zaradi suhega zraka v ogrevanih prostorih je prav, da posebno skrb namenimo tudi našim lončnicam. Če opazimo, da listi po robovih rjavijo, z vlažilniki, ki jih namestimo na radiatorje, poskrbimo za večjo vlažnost v prostoru. Ravno tako redno preverjamo, ali je prst v loncih primerno vlažna. Lončnice prestavimo na okensko polico, da jim zagotovimo čim več svetlobe.
Načrtovanje zelenjavnega vrta
Sedaj, ko na vrtu ni veliko dela, lahko več časa posvetimo načrtovanju zelenjavnega, zeliščnega, cvetličnega in tudi sadnega vrta. Nikakor ne smemo prezreti pomena kolobarjenja, torej dobrim sosedom in mešanim posevkom. Če sami ne vzgajamo semen ali sadik, si priskrbimo različne kataloge, v katerih lahko izberemo sorte posameznih vrtnin (zgodnje, pozne itn.). Tako bomo imeli dovolj časa, za smotrno načrtovanje, s katerim bomo svoj vrt kar najbolje izrabili. (vl)
