Pa vendar nas na vrtu čaka še kar nekaj dela. Zemlja je ponekod morda še vedno zamrznjena oziroma premočena z vodo, zato preverimo, če je orodje za okopavanje na svojem mestu, ali je treba kaj dokupiti, popraviti ...
Posejmo grah in fižol
Če tla v vrtu niso zamrznjena ali namočena, lahko že posejemo sorto zgodnjega boba, ki bo dozorel maja. Čas je primeren tudi za sejanje zgodnje sorte graha, ki bo zrel že junija. Bob posejemo pet centimetrov globoko, pri čemer si pomagamo s sadilnim klinom, in 20 do 25 centimetrov narazen v brazde, ki so tudi 25 centimetrov narazen. Ker grah za svojo rast potrebuje toplejšo podlago, ga sejemo pod zvonom. Semena posejemo 4 centimetre globoko in 8 do 10 centimetrov narazen v 20 centimetrov široke brazde. Če je prehladno ali zunaj razmere za sejanje niso ugodne, vrtnine posejemo pod steklom. Bob v pladnje z razdelki, grah pa v žleb.
Hrustljava zelenjava
Zelena ima dolgo rastno obdobje, zato je treba semena posejati zgodaj, in sicer v prostor s temperaturo 10 do 15 stopinj Celzija. Gomoljno zeleno posejemo centimeter globoko v setveni pladenj ali v pladenj z razdelki; uporabna bo od jeseni do pomladi. Navadno zeleno posejemo na vlažen substrat; uporabna bo od poletja do zime. Sejance obeh pomladi po utrjevanju presadimo na prosto.
Zeljevke sadimo v setveni pladenj
Semena brstičnega ohrovta in kolerabice posejemo centimeter globoko v setvene pladnje ali pladnje z razdelki in jih postavimo na svetlo okensko polico ali v razmnoževalnik. Izberemo zgodnje sorte brstičnega ohrovta, ki bodo dajale okusen pridelek vso zimo in morda še pomlad. Februarja kalečo kolerabico bomo lahko pobirali že zgodaj poleti, na prosto pa jo bo treba presaditi, še preden bodo mlade rastlinice visoke 5 centimetrov, sicer bo velika nevarnost za uhajanje v cvet. To zelenjadnico lahko od zgodnje pomladi do poznega poletja sejemo tudi večkrat zapored naravnost na gredice.
