Kjer so površine poškodovanega drevja večje, bomo ustvarili možnosti za naravno nasemenitev. Posekana bodo le drevesa, ki so že podrta, močno nagnjena, izruvana ali kako drugače močno poškodovana, listavci, ki imajo več kot 60 odstotkov poškodovane krošnje, na območjih največje poškodovanosti pa le tista, ki imajo več kot 80 odstotkov poškodovane krošnje. Zaradi povečanih možnosti semenjenja in ohranjanja ugodne gozdne mikroklime je treba na razgaljenih površinah ohraniti tudi bolj poškodovana drevesa. Posek iglavcev je potreben pri vseh drevesih z več kot tretjino polomljene krošnje, razen v primerih, ko se ocenjuje, da imajo ta drevesa možnost preživetja in ni nevarnosti za namnožitev podlubnikov.
Obnova gozda s sajenjem sadik in setvijo semena je izjemen ukrep, ki ga uporabimo v razmerah, kot je večje površinska poškodovanost gozdov, ko obstaja nevarnost razvoja erozijskih procesov, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ko je motena naravna obnova in ko želimo izmenjati obstoječo rastiščem neustrezno drevesno sestavo, na primer v primeru poškodovanih enovrstnih, nenaravnih umetno osnovanih smrekovih gozdov. Obnova gozda s sajenjem sadik ali setvijo semena gozdnih drevesnih vrst je med vsemi gozdnogojitvenimi ukrepi daleč najdražji ukrep. Strošek uspešno izvedene obnove gozda je med tri in pet tisoč evri na hektar, zato morajo biti odločitve o obnovi gozda s sajenjem sadik res dobro premišljene.
Po prvih podatkih na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) ocenjujemo, da bo po navedenih kriterijih za obnovo gozda s sajenjem sadik oziroma setvijo semena treba v prihodnjih petih letih obnoviti približno 700 hektarjev razgaljenih površin razgrajenega gozda. Dinamika obnove bo prva leta počasnejša, stopnjevala pa se bo proti tretjemu in četrtemu letu.
ZGS bo v okviru razpoložljivih sredstev pripravljal letne Programe vlaganj v gozdove za sofinanciranje obnove gozda lastnikom gozdov in zagotavljal gozdnoreprodukcijski material. Po pravilniku se financira sadike oziroma seme in sofinancira izvedba dela. Sofinancirana je tudi potrebna zaščita sadik. ZGS bo na podlagi predhodnega svetovanja lastnikom gozdov in v največji meri upoštevanih predlogov lastnikov izdajal odločbe za potrebna gojitvena dela za obnovo gozda, ki so pogoj za sofinanciranje. ZGS bo tudi zagotavljal dobavo ustreznih sadik po drevesnih vrstah, količinah in provenienčnem izvoru. Ni dopustno, da lastnik gozda samovoljno obnavlja gozd s sajenjem sadik. S snovanjem novega gozda so lahko storjene nepopravljive napake, ki spremljajo gozd desetletja in dlje. V zasnovi je treba zagotoviti ustreznost vrstne sestave sadik za obnovo gozda in ustrezen provenienčni izvor sadik. Delavci ZGS, predvsem revirni gozdarji, bodo lastnikom svetovali, katere drevesne vrste je na danem rastišču najprimerneje posaditi, kako pripraviti pomladitveno površino in kako izvesti sajenje ali setev.
Obnova gozda s sajenjem sadik se bo izvajala z rastišču ustreznimi drevesnimi vrstami. Smreke praviloma ne bomo sadili na nižinska rastišča, pod 500 metri nadmorske višine, posebej pa poudarjamo, da tudi na prisojnih legah na karbonatnih podlagah in rečnih naplavinah ni mesta za smreko. Tudi drugod je smreka lahko le primešana drugim drevesnim vrstam. Povprečna gostota sadik bo približno 2000 sadik po hektarju. Kjer se nakazujejo možnosti za naravno vrast, bo sajenje sadik lahko redkejše, redkejša pa bo tudi v primeru sajenja svetloljubnejših vrst. Kjer obstaja nevarnost razvoja erozijskih procesov, bo imela obnova s sajenjem prednost pri izvedbi sanacijskih del, sadile se bodo tudi pionirske vrste, kot so breze, vrbe, jerebike, gabri in druge, s katerimi bo zagotovljeno hitro varovanje tal. Gostota sadik bo tu lahko tudi večja. Med močno poškodovanimi gozdovi na večjih površinah so tudi nekaj desetletij stari enovrstni nasadi smreke. Sedaj so realne možnosti, da v teh gozdovih z obnovo vzpostavimo naravnejšo drevesno sestavo in s tem zagotovimo dolgoročno biotsko stabilnost gozdov.
Zoran Grecs, spec., Zavod za gozdove Slovenije, Vodja oddelka za gojenje in varstvo gozdov
