Če ste z delom na vrtu začeli pred ohladitvijo in uporabili primerne pokrivne koprene (zimske niso primerne) ali celo rastlinjake, ste ravnali prav, če optimalno, pa bodo povedale rastline same. Opazujte jih. Kdaj je pravi trenutek za določena opravila, bodo po ljudskem izročilu povedali ledeni možje.
Zelenjavni vrt
Če je mrzlo ali so možne pozebe, cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, fižol, solato, špinačo, redkvico, grah in mesečne jagode sejemo na prosto pod zaščito. Po 15. maju lahko sadimo in presajamo kumare, bučke, papriko, buče, sladko koruzo, krompir, paradižnik, gomoljno zeleno in melone. Rastline v rastlinjaku počasi privajamo na razmere na prostem in jih v prvih dneh po presaditvi varujemo pred soncem, mrazom in vetrom. Okoli sadik zemljo zrahljamo in izboljšamo s kompostom. Vrtnine redno okopavamo, paradižnikom pa pripravimo oporo. V tem času se pojavijo polži, ki jim nastavimo pasti.
Fižol sadimo v topla tla, na sončno lego. Nizki bo uspeval tudi v polsenci, vendar bo pridelek manjši. Med fižol posadimo šetraj, ki odganja fižolove uši. Na prosto presajamo vzgojene sadike brokolija, kitajskega zelja, paradižnika, paprike, kumar, zelja, zelene itn. V zelenjavnem vrtu nam maja delajo težave škodljivci, ki se hranijo z nežnimi mladimi sadikami. Največ je polžev, ne smemo pa zanemariti tudi bolhačev, ki se spravljajo predvsem na zeljevke. Mlade koreninice rada objedata voluhar in bramor, ki pogosto pride na površje. Rastline, ki odganjajo polže, so čebula, česen, žajbelj, timijan, kapucinke in ognjič. Bramorjem nastavimo lončke, do roba zakopane v tla, da bodo vanje padali med nočnimi pohodi.
Zeliščni vrt
Na prosto lahko sejemo ajdo, šetraj, majaron, baziliko, krešo, dihnik, gorčico itn. V prvi polovici meseca poskrbimo za zaščito v hladnih nočeh in jutrih, v drugi pa jih sejemo na zavetna mesta. Trajnice (npr. timijan) lahko razmnožujemo z razdeljevanjem. Proti koncu meseca, ko se zemlja ogreje, pripravimo poletno zastirko. Med zelišča natresemo dva do štiri centimetre debelo plast organskega materiala (zmleto lubje), ki prepreči rast plevelov in zaščiti zemljo pred segrevanjem in izhlapevanjem. Proti koncu meseca lahko začnemo obirati trajna zelišča. Zeliščni vrtiček imamo lahko tudi na balkonu.
Sadni vrt
Pod krošnje nasujemo zastirko, da preprečimo rast plevelov in izhlapevanje vode. Ko začne drevje zeleneti, lahko sadimo le še drevesa s koreninsko grudo. Mlada drevesa okopavamo. Prvo leto se mora drevo dobro ukoreniniti in si opomoči od šoka pri presajanju. Če je sušno, drevje nekajkrat zalijemo. Preventivno škropimo proti škrlupu, jablanovi plesni, luknjičavosti, listni pegavosti, moniliji, ušem, jabolčni in češpljevi grizlici, krvavi uši, češnjevi muhi in oljčnemu molju. Škropimo zvečer, ko ni čebel. Plodove breskev redčimo, ko dosežejo velikost dveh centimetrov. Drevesom ne pozabimo razrahljati privezov, da se lubje na vejah in debelcih ne bo poškodovalo.
Okrasni vrt
Med trajnicami in enoletnicami začnemo odstranjevati plevel. Na prosto presajamo eno- in dvoletnice, ki smo jih sejali v toplo gredo. Presajamo po dežju. Če je sušno, rože zalivamo. Zgodaj cvetoče grmovnice po cvetenju obrežemo za tretjino, odcvetelim grmovnicam pa odstranimo ostanke cvetov, da okrepimo cvetenje v naslednjem letu. V tem času lahko uspešno razmnožujemo grmovnice s potaknjenci. Še vedno lahko sejemo in sadimo eno- in dvoletnice ter trajnice. Smrekam in borom poščipamo vršičke, da upočasnimo rast in spodbudimo razvejevanje.
