Preveč kisla tla lahko najbolj uspešno in z najmanj učinka na rastline nevtralizirate s pomočjo apnenčeve moke, ki jo v specializiranih trgovinah dobite v 20-kilogramskih vrečah in 5-kilogramskih banjicah. Slednjim so dodani lističi za merjenje kislosti tal, dodatne informacije pa so na voljo na spletnem naslovu http://www.kalcevita.si.
Prekisla tla
Okrajšava pH je nastala iz latinskega izraza in pomeni potentia hydrogeni, kar pomeni moč vodika. S tem povezani kemični odnosi so zelo zapleteni, za vsakdanjo uporabo pa zadošča, da vemo, da se za vrednostjo pH skriva to, da tla s kemičnega vidika lahko reagirajo alkalno ali kislo. Da bi ugotovili natančne vrednosti, so določili posebno lestvico, na kateri število 7 pomeni nevtralno točko. Vrednosti pod 7 nakazujejo čedalje bolj kislo reakcijo, nad 7 pa se začne alkalna. Večina gojenih rastlin najbolje uspeva pri slabo kisli talni reakciji, torej pri vrednostih med pH 6 in 7, v alkalnih tleh pa dobro uspevajo le redke rastlinske vrste. Kisline lahko vežemo s pomočjo apna, ki pa zaradi agresivnosti rastline sežge, zato je najprimernejša kalcitna moka. Glavni razlog, zaradi katerega je treba uravnavati kislost tal, je prehranjevanje rastlin. Bolj kot so tla kisla ali bazična, manj hranil je dostopnih rastlinam. Zato je priporočljivo prekisla tla nevtralizirati.
Tako za slabši pridelek tako ni nujno krivo preslabo gnojenje, vzrok je lahko tudi neprimerna kislost tal. Zanimivo je, da podatki Centra za pedologijo in varstvo okolja kažejo, da je v Sloveniji dobra tretjina najboljših kmetijskih zemljišč izrazito prekislih. V ravninskih področjih severovzhodne Slovenije, na potencialno najboljših poljedelskih površinah je prekislih celo 70 odstotkov zemljišč.
Glavni razlogi za kislost zemlje
In kje so temeljni razlogi za kislost zemlje? Na prvem mestu so to padavine. Prst v bolj vlažnih podnebjih je bolj verjetno kisla. Sčasoma namreč dež iz zemlje izpere osnovne elemente – kalcij, magnezij, natrij in kalij, ki preprečujejo kislost zemlje. V močnem deževnem letu postane zemlja še bolj kisla, ker voda izpira apnenec, zato je treba taka tla nevtralizirati oziroma apniti.
Drug pomemben razlog je geološka osnova. Tako bo prst, ki se je razvila iz granita, bolj verjetno kisla od tiste, ki se razvije na skrilavcih in apnencih. To pomeni, da je prst v severovzhodnem delu Slovenije bolj kisla. Tu je tudi organsko razpadanje, pri katerem nastajajo pozitivni ioni vodika (H+), ki so vzrok kislosti. Organsko razpadanje tako kot tudi deževje na kislost kratkoročno nima tako velikega vpliva, intenzivno pridelovanje in gnojenje z mineralnimi gnojili pa igra pomembno vlogo pri večanju kislosti zemlje. Med rastjo pridelki absorbirajo osnovne elemente (kalcij, magnezij, natrij in kalij), da zadovoljijo svoje prehranske potrebe. To pa so tudi elementi, ki preprečujejo kislost zemlje. S povečevanjem pridelka se vsebnost teh elementov v prsti zmanjšuje.
Nevtralizacija kislosti
Na preveč kislih tleh je priporočljiva uporaba sredstev za nevtralizacijo kislosti, ki so najpogosteje narejena na osnovi apnenca. Za nevtralizacijo tal se zato uporablja tudi beseda apnenje. Apnenec s tem, ko se raztaplja v vodi, nevtralizira kislost tal. Včasih so za apnenje zemlje uporabljali apno, ki pa, tudi če je gašeno, deluje hitro, vendar je zelo agresiven do živih organizmov v tleh. Apnenčeva moka deluje postopno in kislost tal po vnosu v tla se tudi pri zelo velikih odmerkih poveča le nekoliko nad nevtralno vrednost (do približno pH 8,6).
Oglejmo si še znake, ki kažejo na to, da je zemlja prekisla. Na preveliko kislost zemlje lahko kaže že travna ruša na travniku. Na zelo kislih tleh rastejo rušnata masnica, mehka medena trava in jesensko vresje. Razni šaši (carex, trave, ki rastejo na pretežno vlažnih zemljiščih; obstaja več kot 2000 vrst), tako imenovana pasja trava ter ptičja grašica pa rasteta na manj kislih tleh. Če sestava travne ruše ali drug znak kaže na kislost tal, je priporočljivo opraviti analizo tal in glede na rezultat uporabiti apnenčevo moko. To lahko uporabljate vse leto, saj ni agresivna do živih organizmov v tleh. Najbolje jo je uporabiti jeseni ali zgodaj spomladi pred obdelovanjem tal, po potrebi pa tudi v času rasti.
