Zelenjavni vrt

Večina vrtnin je v polni rasti. Rastline redno zalivamo in odstranjujemo nadležni plevel. Presajamo sadike poznega zelja, ohrovta, pora, zelene, blitve in cvetače na njihovo končno mesto, kjer smo pred tem lahko gojili in že pospravili zgodnje vrste solatnic. Sejemo endivijo in radič, ki ga kasneje razredčimo, da se listi močno razvijejo, okrepijo korenine in naredijo čvrste glave.

Redčimo tudi rdečo peso. Paradižniku odstranjujemo stranske poganjke, da hranila prehajajo v plodove. Glavni poganjek privežemo k opori. Krompir, kumarice, zelje in fižol osipavamo. Kumaram in bučkam odščipnemo vršičke po petem listu, da spodbudimo rast. Pobiramo redkvico, grah, bob, zgodnjo kolerabico, solato, korenček in zgodnji krompir.

Imamo tudi precej nezaželenih obiskovalcev vrta. Najbolj nam nagajajo polži, bramor, voluharji in krti ter strune. Na voljo imamo kar nekaj pripomočkov, s katerimi si pomagamo pri njihovem zatiranju. Tedensko gnojimo z mineralnimi gnoji, ki jih raztopimo v vodi.

Zeliščni vrt

Pobiramo meliso, baziliko in druga zelišča. Nabiramo cvetove bezga in jih sušimo v senci. Škodljivce zatiramo z primernimi ekološkimi pripravki. Gnojimo po potrebi. Hren izkopljemo in odstranimo stranske korenine, da se razvije močan koren. Če gojimo zelišča v okrasnih loncih na balkonu ali dvorišču, bodimo pozorni na močno izhlapevanje vode. Močno segreti lonci niso dobro domovanje za naša zelišča.

Sadni vrt

Naš sadovnjak je v polni rasti. Na pečkarjih se pojavljata jablanov in hrušev škrlup. Pri hruškah bodimo pozorni na hruševo rjo. Stresne situacije in poškodbe, ki lahko nastanejo zaradi toče ali suše, rešujemo z uporabo foliarnih gnojil. Izbiramo lahko med mineralnimi gnojili in gnojili organskega izvora. Proti koncu meseca izvajamo poletni rez sadnih dreves. Odstranjujemo bolne in odmrle veje in nove, pokončno rastoče veje. Po potrebi uporabljamo sredstva za varstvo rastlin.

Obiramo češnje, breskve, marelice, ribez, jagode in kosmulje. Redčimo plodove jablan in hrušk. V sušnem obdobju namakamo. Oljke pred cvetenjem poškropimo proti oljčni muhi. Nastavljamo lahko tudi feromonske vabe.

Vinograd

Pri žlahtnih sortah opravljamo redno sistematično škropljenje proti peronospori vinske trte, pepelasti plesni in sivi grozdni plesni. Bodimo pozorni na rdečo sadno pršico, ki lahko napade tudi vinsko trto. V vinogradu poskrbimo za ustrezno zračnost trsov in ne preveč bujno rast.

Okrasni vrt

Rastline v juniju bujno rastejo, na žalost jim plevel zelo lepo sledi, zato ga odstranjujemo. Lahko fizično z okopavanjem ali pa v ta namen uporabimo herbicide. Pogostemu okopavanju se lahko izognemo tako, da tla okrog rastlin prekrijemo z različnimi zastirkami. Lahko uporabimo lubje, lesne sekance, kamenje ali črno folijo proti plevelu. Najbolj naravno in estetsko deluje lubje. Prekrita tla z zastirko preprečujejo rast plevela in preveliko izhlapevanje vode iz tal, greda pa deluje naravno in lepo.

V tem mesecu ne smemo pozabiti na škropljenje vrtnic. Najpogostejši škodljivci so listne uši in gosenice, med boleznimi prevladujejo pepelasta plesen, rja in črna listna pegavost. Proti boleznim moramo ukrepati preden se pojavijo. Vrtnicam po cvetenju poganjke skrajšamo za dva do tri liste oziroma očesa in jih pognojimo, da jih nahranimo za nove cvetne nastavke. Na cvetličnih gredah očistimo spomladi cvetoče vrste in naredimo prostor za poletne cvetlice. Rododendronu in azalejam odstranjujemo semenske nastavke, da bodo prihodnje leto bujnejše cveteli. Odcvetele trajnice izkopljemo in razdelimo. V tem času obrezujemo živo mejo. Oblikovano živo mejo obrezujemo konec junija, ko se rast poganjkov ustavi. Visokim trajnicam postavimo oporo.

Trata

Travo redno kosimo in dognojujemo (pazimo, da koncentracija gnojila ni prevelika, sicer se pojavljajo ožgana mesta). Pri višjih temperaturah jo kosimo višje, da se zemlja ne izsuši prehitro. Z redno košnjo oblikujemo gosto in zdravo travno rušo, ki je gladka in prijetna za hojo. Kako pogosto kosimo, je odvisno od vrste travne mešanice, ki smo jo posejali, od vremena (v vlažnih in toplih dnevih kosimo pogosteje) in letnega časa. Poleti kosimo povprečno dvakrat na teden, v sušnih obdobjih kosimo samo enkrat. Če kosimo prepogosto ali premalo, se med travo začneta razraščati mah in plevel, ki travo oslabita.

Pokošene trave ne pustimo ležati na trati, ker s tem spodbudimo delovanje deževnikov. Na trati ne puščamo pokošenih šopov trave, ki nam lahko plesnijo. Če jo kosimo občasno in preveč v živo, se bo poskušala obrasti, vendar to rastline preveč izčrpa in trata bo slabotnejša. Velja pravilo, da pri vsaki košnji pokosimo samo tretjino listne mase. Pod drevjem in grmovjem kosimo redkeje in višje. Če želimo imeti pisan travnik z marjeticami, bomo kosili na 10 centimetrov višine.

Vrtno trato redno namakamo. Če se v sušnem vremenu zgornja plast zemlje strdi v trdo skorjo, jo moramo rahlo zrahljati. Tako bo voda lažje prodrla v notranjost in tudi korenine ne bodo prizadete. Namakamo zjutraj ali zvečer. V sezoni trato redno gnojimo. Če trata postaja rumenkasta in slabotna, je to znak pomanjkanja dušika, ki je najpomembnejše hranilo za rast travnih bilk. Večkrat ko jo kosimo, bolj jo moramo dognojevati, saj s košnjo odstranjujemo večino hranil, ki so že v rastlini. Odstranjujemo plevel, preden razvije seme in se razraste. Na majhnih površinah je najbolje, da to opravimo ročno.

Vir: www.eurogarden.si