Za mnoga gospodinjska opravila, na primer splakovanje stranišč, pranje perila in zalivanje vrta, ne potrebujemo sveže pitne vode. Kljub temu da velika večina slovenskih gospodinjstev ima pitno vodo, so nekatera še vedno brez nje, kapnica pa je kot njen edini vir pogosta tudi v počitniških objektih. Vsekakor je velika škoda, da vode, ki teče po naših žlebovih, ne izrabimo in za njeno odvajanje celo plačujemo. Lahko bi jo uporabili za zalivanje in pranje, kot sanitarno vodo in, če ne gre drugače, tudi kot edino vodo v objektu. Kar resnici na ljubo sploh ni slabo, saj se z mehko deževno vodo ognemo številnim težavam pri pralnih in pomivalnih strojih.
Nujno je čiščenje vode
Vedno pa je nujno poskrbeti za čiščenje vode, ki ga je treba prilagoditi načinu uporabe. Čiščenje se namreč ne konča pri filtrih, ampak je pomemben celoten sistem – vse od filtrov pred vstopom v cisterno, primernega hranjenje vode v podzemni cisterni in pravilnega zajema za zagotavljanje dovolj velikega želenega pritiska do sistema za cisterno s črpalko in potrebnimi filtri. Pri uporabi kapnice se pogosto delajo napake in le kakovosten ter pravilno izveden sistem je garancija za zadovoljstvo.
Podjetje Mesec, d. o. o., iz Ljubljane je specializirano za izdelke za čiščenje vode. S prodajo filtrov in sistemov ter celotnim inženiringom čiščenja vode (kapnice in lokalnih zajetij, vode v vodovodnih sistemih za individualne hiše in industrijo) se v tem podjetju ukvarjajo že več kot petnajst let. Danes je njegovo ime zagotovilo kakovosti, saj ne trdijo zaman, da so specialisti za vodo pri končnem porabniku. Prodajajo učinkovite izdelke, ki vodo resnično očistijo nečistoč in jo dezinficirajo, poleg tega pa poskrbijo tudi, da vodni kamen ne povzroči škode v vodovodnem sistemu. Sistemi tega podjetja zagotavljajo tudi kakovostno očiščeno kapnico ali vodo iz lokalnih zajetij.
Padavine
Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi približno 130 litrov vode na dan, vendar le tri odstotke te vode uporabi za pripravo hrane in pijače. Količina zbrane vode na strešnih površinah je odvisna od predvidene količine padavin, površine strehe in koeficienta strehe. V Sloveniji je povprečna količina padavin nekoliko različna, pri načrtovanju sistema pa je to treba upoštevati. Tako v Prekmurju pade povprečno (podatki so približni, natančnejše lahko pa dobite tudi pri podjetju Mesec) manj kot 900 mm (to pomeni 9000 l), v Pomurju med 900 in 1000 mm, na širšem območju Maribora in Prlekije pa od 1000 do 1200 mm. Na osrednjem območju Slovenije in delu Štajerske ter Koroške pade od 1200 do 1600 mm padavin, v zahodnem delu Slovenije in delu Gorenjske pa več kot 1600 mm.
Poglejmo primer stanovanjske hiše v okolici Ljubljane, s pločevinasto streho v velikosti 100 kvadratnih metrov, katere potencial pridobitve deževnice je približno 120.000 litrov. (1300 lit/m2 x 100 m2 x 0,9 >117.000 litrov). Podatek o potencialni letni količini in poznavanje profila izrabe deževnice je osnova za izbiro volumna zbiralnika. Splošna priporočila pravijo, da naj bi hranilnik zadržal pet odstotkov letne količine dežja, kar je v našem primeru 6 kubičnih metrov. Drugo priporočilo pa predvideva povprečno letno porabo na družinskega člana, ki se giblje med 700 in 800 litri vode. Za štiričlansko družino to pomeni 3000 litrov. Prostornina zbiralnika ni pomembna le zaradi dovolj velike količine, ampak tudi za racionalno načrtovanje, saj je prevelik zbiralnik neracionalen, poleg tega pa se mora voda v njem vendarle menjati, da ni prestara. Zbiralnik za deževnico naj bo pod zemljo, predvsem zaradi konstantnih temperatur in v primeru prozornega zbiralnika tudi razraščanju alg. Pri načrtovanju moramo upoštevati tudi različne faktorje streh. Tako imajo glazirana opeka in pločevinaste strehe faktor 0,9, skrilavec in betonski strešniki 0,8, s peskom prekriti strešniki pa 0,6.
Zbiralnik in filtriranje pred vstopom vode v cisterno
Deževnica, ki priteče s strehe, je lahko rahlo rjavkasta zaradi prahu v zraku, ki ga spirajo dežne kaplje, v jeseni pa s tokom pobira tudi listje iz žlebov. Prah in druge nečistoče v deževnici se posedejo na dno rezervoarja, zato je groba filtracija pred vstopom v rezervoar prvi korak k bistri deževnici. Drugi korak je umirjen dotok, ki ne povzroča mešanja vode v zbiralniku, s čimer dosežemo bistrejšo deževnico v višjih plasteh. Dotok vode v nižje plasti v zbiralniku, ki s seboj nosi mehurčke zraka, pa preprečuje anaerobne razmere za nastanek bakterij.
Napako pri tem je pred časom naredil naš bralec Franci Z., ki je zaupal le svojemu znanju. Dotok je namestil zgoraj, odtok pa spodaj in se zaradi težav potem obrnil na nas. Rešitev je bila preprosta – izprazniti je moral cisterno in podaljšati dotočno cev do dna ter z gibljivo cevjo spremeniti zajem vode. Tretji pomemben korak je prelivni sifon, ki malim živalim preprečuje vstop v zbiralnik. Ker delci, ki so lažji od vode (cvetni prah), plavajo na vodni gladini, naj bo glava sifona takšna, da omogoča redno prelivanje in stekanje iz čim več smeri. Zadebelitev plavajoče plasti, ki nastane zaradi neprimernega odliva, na dolgi rok zmanjša dostop kisika do vodne gladine, ki je eden izmed glavnih krivcev za neprimeren vonj deževnice. Odjem deževnice naj bo izveden na gladini zbiralnika, s plavajočim odjemom, ki odjema deževnico približno 15 do 20 centimetrov pod gladino. Tam je deževnica najbolj bistra. Če listje, fini prah in druge nečistoče z deževnico pridejo v zbiralnik, se posedejo na dno rezervoarja in začnejo razpadati. Posledica je rast mikroorganizmov, indikatorji razkroja pa so kalnost, neprimeren vonj in okus vode.
Deževnica prihaja z neba in za to, da bo »nebeško« čista tudi v vašem zbiralniku, je treba upoštevati štiri osnovna pravila oziroma rešitve še pred končnim filtriranjem in dezinfekcijo deževnice. Filter pred vstopom v zbiralnik, mirni dotok na dnu cisterne, preliv s sifonom in plavajoči odjem. Filter pred vstopom je tristopenjski, nečistoče pa odtečejo v odtok. Voda med kaskadami teče s prve na drugo in tretjo stopnjo čiščenja. Zaradi specialne strukture in naklona filtrirne mreže se umazanija izteka iz mrež v odtok. Filter se tako čisti sam in zahteva malo vzdrževanja.
Pri dogajanju v zbiralniku je treba vedeti, da manjši delci, ki se ne prečistijo na vhodnem filtru, tvorijo usedlino na dnu zbiralnika vode. Zaradi umirjenega dotoka pri novih padavinah ta ostane na tleh, zato voda ni motna. Umirjen dotok zagotavlja dotok sveže vode in s tem kisika v spodnje plasti zbiralnika vode. S tem se prepreči razvoj anaerobnih bakterij in voda ostaja sveža. Pri prelivu se zgledujemo po bazenih. Delci, ki so lažji od vode (npr. cvetni prah), počasi splavajo proti vodni površini. Strokovno izdelan 3P prelivni sifon s posebnimi vstopnimi odprtinami in »skimmer« učinkom na gladini odplavlja plavajočo plast delcev, ki na površini ustvarjajo film prašnih delcev. Z rednim prelivanjem vode prek sifona se v zbiralniku doseže aktivnejša difuzija kisika na vodni površini. Z uporabo 3P sifona dodatno preprečujemo razvoj anaerobnih razmer v zbiralniku vode. 3P plavajoči odjem ves čas plava tik pod vodno gladino, kar dosežemo s plovcem. Sesalni koš, ki je na konstantni oddaljenosti od vodne gladine (približno 20 cm), zagotavlja odjem najbolj čiste in bistre vode iz zbiralnika.
Fino čiščenje vode
Izbira filtra oziroma filtrov je odvisna od namena, za katerega bomo deževnico uporabili, treba pa jih je postaviti za črpalko. Pri uporabi vode za sanitarne namene, straniščne kotličke, izpiralnike, pralni stroj in podobno v podjetju Mesec priporočajo vgradnjo tristopenjskega filtrirnega sistema MESEC Triplex »ZK10-I« Pro. Z ročnim izpustom na prvem filtru. Če je deževnica edini vir vode ter želimo čisto in mikrobiološko varno pitno vodo, priporočajo vgradnjo kombiniranega filtrirnega in ultravijoličnega (UV) dezinfekcijskega sistema (enako velja za manjša zasebna ali vaška zajetja ali studence). Kompakten sistem filtracije in UV-dezinfekcije zagotavlja čisto in mikrobiološko varno pitno vodo. Plod raziskav in razvoja na področju kompaktnih sistemov za filtriranje in UV-dezinfekcijo vode za stanovanjske objekte, vikende in planinske koče sta sistema MESEC HVP-209Q UV in MESEC HVP-105Q UV. Osnova obeh sistemov je trojna filtracija, ki zagotavlja ustrezno filtriranje za optimalno UV-dezinfekcijo vode. do okolja prijazna dezinfekcija brez kemikalij zagotavlja 99,99-odstotno uničenje vseh mikroorganizmov, vključno z E. Coli, Cryptosporidium in Giardia.
Primer uporabe
Med pripravo tega besedila smo obiskali tudi našega bralca Zdravka B., ki v svoji stanovanjski hiši uporablja kapnico kot edini vir vode. Cisterna je betonska s prostornino 10 kubičnih metrov. Dovod v kapnico je izvedel samo preko peščenega filtra, kar je cenejša, vendar manj učinkovita izvedba. Dotok in odvzem vode sta izvedena po navodilih, za črpalko pa ima nameščen filtrirni sistem MESEC Triplex »ZK10« Pro, ki je sestavljen iz pralnega filtra, finega filtra in filtra z aktivnim ogljem. Najprej je namestil Grunfosovo črpalko s tlačno višino 3,5 bara, vendar ta ni zagotavljala dovolj pritiska v napeljavi, zato so jo zamenjali z močnejšo. Ker sistem še vedno ni zagotavljal dovolj pritiska v napeljavi, je pralni filter odstranil ter dobil dovolj pritiska. Prvi filter je nato zamenjal z 20-mikronskim filtrom in sistem sedaj deluje zelo dobro. Filtre menja enkrat letno in nima težav. Rešitev je sicer pragmatična, do težav pa verjetno prihaja zaradi preslabe filtracije pred vstopom vode v cisterno, tako da smo mu priporočili, naj se poveže s podjetjem Mesec, katerega strokovnjaki bodo ugotovili vzroke težav in jih odpravili. Pravilno načrtovanje in izvedba zagotavljata dobro delovanje, vse bližnjice in pragmatične rešitve pa se poznajo pri delovanju sistema in tudi kakovosti vode.
Vodo uporabljajo tudi za tuširanje, vendar nimajo vgrajenega filtrirnega in UV-dezinfekcijskega sistema, ki ga priporočamo, saj bi tako dobili ustrezno dezinficirano vodo. Vode ne pijejo, jo pa uporabljajo za vse druge druge namene. V njej namreč ni apnenca, zato pijejo ustekleničeno. Naj tu dodamo, da je ustrezno pripravljena kapnica pitna in zdrava, ne glede na kalcij in magnezij, ki sta vezana v anorganski obliki in ju telo ne sprejema tako kot v organski. »Voda je odlična. V pralni in tudi pomivalni stroj nam ni treba dodajati mehčalcev ali soli, zato smo več kot zadovoljni. Cisterno le enkrat na dve leti izpustimo in operemo,« nam je povedal Zdravko B..
Naj za konec napišemo še naš nasvet. Pri novogradnji je danes skoraj nujno urediti ločen sistem za sanitarno vodo in uporabo kapnice. Če zmanjka kapnice, težave ne smemo reševati s preprostim preklopom ventilov, ampak mora biti vgrajena izvedba cevnega ločevalnika, ki preprečuje stik kapnice in sanitarne vode, s tem pa tudi povratno kontaminacijo sanitarnega vodovodnega voda. Eden izmed sistemov, ki je s tem skladen, je črpalni sistem MESEC H2o RW-S82, ki na podlagi izpraznjenosti rezervoarja s pomočjo plovnega stikala in avtomatike preklopi iz črpanja kapnice na vklop vodovodne vode. Glavna prednost tega sistema je torej skladnost s standardom za zaščito pred povratno kontaminacijo in avtonomno delovanje.
Tudi pri vodovodih priporočamo uporabo različnih filtrov, ki zagotavljajo optimalno kakovost vode in tudi odpravljajo težave zaradi pretrde vode. Najmanj, kar lahko priporočamo, pa je, da vodo s strehe speljete v zalogovnik, plastično ali betonsko cisterno ali morda odslužen kapnični vodnjak ter jo uporabite vsaj za zalivanje, spet z uporabo tenu prilagojenih filtrov in črpalk. Ali kot pravi direktor podjetja Mesec Bojan Mesec: »Izbira filtrov in sistemov je odvisna od namena in želja, mi pa imamo za vas pripravljene vse odgovore, vse rešitve in celotne sisteme.«
