Še nedolgo nazaj so vrtnarji raje izbirali nekatere trajnice, da so služile kot nežno ozadje in opora drugim cvetlicam in grmovnicam, ki so bile v ospredju vrta. Vendar za to, da bi ustvarili subtilen, nevsiljiv, a eleganten vtis, zadnje čase vse bolj uporabljajo tudi trave.
Pri vrtnarjih čedalje bolj priljubljene
Nekateri vrtnarji so v svet trav sicer pokukali čisto nenamerno, ko so na svoj vrt nehote posejali razvpito pisano čužko (Phalaris arundinacea), ali pa so podlegli čarom na videz mehke, a včasih kot britev ostre pampaške trave (Cortaderia selloana). A zanimanje za vrste okrasnih trav se vztrajno povečuje in vrtnarji jih vedno pogosteje zasajajo, tako na sončna kot na senčna mesta.
Novi val sajenja
Značilni način sajenja ''novi val'', kjer se trave in trajnice mešajo v valovih, je proslavil nizozemski oblikovalec Piet Oudolf v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Nov slog sajenja je tako pri Evropejcih kot Američanih in drugih vzbudil zanimanje za trave, ki jih je izbral Piet, in učinek, ki ga imajo na vrt. Njegove značilne kombinacije so navadno vsebovale ameriški slamnik (Echinacea purpura), rudbekijo (Rudbeckia fulgida 'Goldsturm') in šašuljico (Calamagrostis x acutiflora 'Karl Foerster').
Lep vrt od pomladi do jeseni
Danes lahko vrtnarji izbirajo med pestro ponudbo trav. Nekatere bolje rastejo v hladnih in druge v toplih pogojih. Vrtnar jih mora kombinirati tako, da je vrt lep vse od pomladi pa do jeseni. Trave, ki imajo raje hladnejše podnebje (na primer Festuca, Carex in Helictotrichon), lahko zdržijo skozi vse leto – pri modri ovsiki in šašu je treba le počistiti odmrlo travo, nekatere pa spomladi ponovno poženejo.
Tiste trave, ki imajo raje toploto, se ponovno pojavijo v pozni pomladi ali zgodnji jeseni. Če se boste torej odločili za trstikovec (Miscanthus), proso (Panicum) ali japonsko Imperata cylindrica 'Rubra', boste imeli pozimi prazna mesta, dokler se zemlja ponovno ne ogreje.
Pri izbiri upoštevajte vremenske pogoje
Različne vrste trav se tudi drugače odzivajo na posebne vremenske pogoje. Večina trav se dobro upira dežju in vetru, nekatere, na primer proso, pa se hitreje poležejo kot druge. Pri šašuljici, stožki in nekaterih krajših travah se na primer vpliv vetra manj pozna. Upoštevati moramo tudi, ali imajo rade sončna ali senčna mesta. Hakonska trava (Hakonechloa) in šaš imata na primer raje senco. Ne glede na to, katere okrasne trave boste izbrali, boste kmalu ugotovili, da je njihova vrednost, ko gre za teksturo, barvo in gibanje, neprecenljiva.
Vir: www.bhg.com
