Zelenjavni vrt
Pobiramo krompir, šalotko, čebulo, sladko koruzo, peso, česen, korenček, paradižnik, jajčevce, kumare, grah, nizki fižol, bučke in druge vrtnine. Konec julija začnemo saditi in sejati kitajsko zelje, cvetačo, kolerabo, zimski por, ohrovt, brstični ohrovt, zelje, endivijo, cikorijo, pozni radič, repo in druge vrtnine, ki jih bomo pobirali jeseni. Avgusta sejemo in sadimo motovilec, špinačo, redkvico, zimsko solato, črni koren in zimski česen. Presadimo kitajsko zelje, endivijo, por in vrtne jagode.
V sušnih dnevih temeljito zalivamo, najbolje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi od sonca. Na prazne gredice, kjer smo pridelek že pospravili, lahko posejemo tudi rastline za zeleno gnojenje, na primer facelijo ali belo gorjušico. Te rastline hitro in bujno rastejo ter razvijejo obilo zelene mase, ki varuje tla pred poletnimi nalivi in sušo. Zelenje po šestih tednih pokosimo in zakopljemo v tla ter jih s tem obogatimo. Na prazno gredico jeseni posejemo zimsko zelenjavo.
Na vrtovih se obrestuje mešanje kultur, zlasti če na gredah kombiniramo visoke in nizke rastline. Visoki fižol, sladka koruza in sončnice v vročih dneh nudijo senčno zavetje nizkim rastlinam, ki zato bolje uspevajo. Za dodatno pomoč vrtu pa je treba ves čas skrbeti za pravilno zalivanje (zgodaj zjutraj, po potrebi tudi zvečer) in zastiranje tal z organsko zastirko iz slame, pokošene trave, populjenega plevela, ki še ne semeni, lubjem in zmletimi vejami. Zastirka upočasni izhlapevanje vlage iz tal, hranilne snovi, ki nastajajo pri razpadanju organskih snovi, pa tla obogatijo.
Še namig proti škodljivcem in boleznim: marsikje se zdaj pojavlja pepelasta plesen, katere razvoj lahko omejimo, če rastlin ne zalivamo po listih; pomembno je, da so grede dovolj zračne.
Zelenjava na balkonu
Kdor nima vrta, a ima dovolj velik balkon, lahko tudi na njem pridela nekaj okusne zelenjave. Veliko je namreč rastlin, ki ne zavzamejo veliko prostora: sem sodijo razne solate, blitva, paprike, feferoni pa tudi nizko rastoče sorte rastlin, kot so pritlikavi paradižniki, ki so izjemno primerne za vzgojo v posodah. Prav vse vrtnine bodo na zavetrnem balkonu lažje prenašale vročino, obenem bomo takoj opazili, če jih napade kak škodljivec, in ga bomo lahko odstranili, še preden se razmnoži na rastlinah.
Zeliščni vrt
Tudi zelišča so v polni rasti in primerna za nabiranje. Najboljši čas je zjutraj, ko se rosa posuši. Nabiramo le zdrave dele rastlin, povežemo jih v šopke in posušimo. Nabiramo zelišča z močnim vonjem, kot so melisa, meta, origano, timijan, šetraj. Na prazne gredice sejemo rastline za zeleno gnojenje. Sejemo dvoletna zelišča, kot so peteršilj, kumina, rabarbara, žličnik, lučnik in gozdni koren. Za jesen sejemo krešo, koper in krebuljico. Ko zelišča naberemo, jih zvežemo v snopiče in obesimo v suh, senčen in zračen prostor. Zmeraj pobiramo samo zdrave dele rastlin. Ko se zelišča posušijo, jih shranimo v papirnate vrečke.
Konec meseca posejemo krebuljico, krešo, koper, da bomo že jeseni pobirali pridelek. Slabo rastoča zelišča po potrebi dognojimo, tista, ki močno odganjajo (melisa, meta …), po potrebi obrežemo. Rabarbaro temeljito pognojimo s kompostom in prenehamo z obrezovanjem listov. Od dvoletnih zelišč pa avgusta sejemo peteršilj in kumino.
Sadni vrt in vinograd
Obiramo zrele hruške in jabolka. Preveč obtežene veje podpremo. Po potrebi odstranjujemo vodne poganjke. Opravljamo poletni rez, razpiramo veje in upogibamo poganjke. Nabiramo ameriške borovnice. Pri tleh porežemo maline, ki so rodile, tako da pustimo le najmočnejše mlade palice. Ko oberemo slive, drevesa obrežemo. Enako storimo tudi pri višnjah.
V sadovnjakih že dozorevajo slive, breskve, marelice ter zgodnja jabolka in hruške. Zgodnje sadje ni obstojno, zato ga sproti pobiramo in ga pojemo svežega ali iz njega pripravimo pite, peciva, kompote, cmoke ali pa sušimo krhlje. Pri poznih jablanah in hruškah preverimo, kako se razvijajo sadeži, in s palicami podpremo veje, ki se pod težo plodov močno povešajo, slabše plodove pa odstranimo, da se bodo preostali lepše razvili. V tem času zorijo kosmulje in ameriške borovnice, tako da so barve sadežev, ki jih v tem času najdemo na vrtovih, zares pestre in barvite, je pa dobro vedeti, da z uživanjem sadja različnih barvnih spektrov v telo vnašamo najrazličnejše vitamine, ki imajo dobrodejen učinek.
Avgust je primeren za obnovitev jagodnih nasadov. Starim sadikam tik ob matični rastlini odščipnemo stranske poganjke. Tako bo matična rastlina dobila več hrane in bo prihodnje leto obilno rodila, bo pa zagotovo pomagalo, če jih po prvem dežju pognojimo z gnojilom za jagode. Prav tako bo od sredine avgusta čas za sajenje mladih jagod. Zanje izberemo sončno rastišče, ki ga obogatimo s kompostom. Grede naj bodo nekoliko privzdignjene, lahko so tudi zastrte z posebno folijo, ki prepušča in zadržuje vodo v tleh ter obenem zavira razraščanje plevela. Jagodne sadike naj bodo zdrave in z močnim koreninskim sistemom.
V vinogradu poskrbimo za dobro zračnost. Škropimo proti oidiju in peronospori vinske trte ter dodajamo magnezij in kalij za nemoten razvoj jagod in preprečimo sušenje pecljevine. Ob pojavu železove kloroze dodajamo železo foliarno. V avgustu spremljamo pojav sive grozdne gnilobe in ustrezno ukrepamo ob pojavu le-te. Proti koncu avgusta v kleteh pripravimo vinsko posodo, klet očistimo in spremljamo dozorelost grozdja.
Okrasni vrt
Razmnožujemo vrtnice s potaknjenci. Cvetoče rastline lahko režemo in sušimo za kasnejše zimske aranžmaje. Gredice z rožami v suhih letih obilno zalivamo zgodaj zjutraj ali zelo pozno zvečer, ko se zemlja že ohladi. Odstranjujemo plevel, vendar ne prekopavamo tal, da se ne izsušujejo pretirano. Zastiramo. Gnojimo jeseni cvetoče rastline. Sadimo potonike, jesenski podlesek, krokuse, irise in lilije.
Pomlajujemo in režemo živo mejo iz iglavcev. Na stalna mesta presajamo tiste dvoletnice, ki smo jih sejali julija. Sadimo iglavce in zimzelene listnate grme. Od sredine meseca ne gnojimo več dalij, gladiol in drugih čebulnic. Julija in do srede avgusta sejemo dvoletnice (mačehe). V drugi polovici avgusta na grede sadimo okrasne čebulnice, kot so krokusi, zvončki, cesarski tulipani, ki bodo poskrbele za pomladanski okras.
Sicer pa je v teh dneh na gredah veliko zanimivih cvetočih rastlin, ki krasijo vrtove; med vzpenjavkami izstopa trobovec, na gredah z rezanim cvetjem pa najpogosteje opazimo pisane cinije in številne bohotne trajnice. Poleti si lahko naredimo zalogo cvetja za suhe šopke in aranžmaje, zato sproti režemo in sušimo cvetove vrtnic, hortenzij in suhe rože. Cvetlice sušimo v senčnem in zračnem prostoru, obrnjene s cvetovi navzdol.
Balkonskim rastlinam redno odstranjujmo stare cvetove in rože vsak dan temeljito zalijmo. Če se do večera zemlja v koritih posuši, rastline zalijmo tudi zvečer, vendar zgolj po zemlji in ne po listih. Sedaj lahko enkrat tedensko balkonske lepotice pognojimo s tekočim gnojilom za cvetoče rastline, ki ga zmešamo z vodo. Podobno kot cvetje v koritih tudi posodovke poleti potrebujejo več hrane, zato tudi redno gnojimo, po prsti pa nasujmo lubje, ki bo pomagalo dalj časa zadržati vodo v tleh.
Vrtnice v tem času dognojimo. Odcvetele cvetove odrežemo dva lista pod cvetom, oziroma na mestu, kjer je najboljši nastavek. Po potrebi jih škropimo proti ušem in drugim boleznim.
Nega trate
Zelenice zdaj redkeje kosimo in višina reza naj bo precej višja kot spomladi. Vsaj enkrat tedensko, zvečer, travo (če je potrebno) tudi izdatno zalijemo, da si travne bilke opomorejo. Iz zelenice z nožem odstranimo trdovratne plevele; širokolistne plevele lahko zatremo z enim izmed herbicidov.
Vir: www.eurogarden.si
