Na javnem preizkusu, ki je del mednarodnega seminarja Fasade v požaru, se je zbralo več kot 200 strokovnjakov, predstavnikov zakonodajne in izvršilne oblasti, medijev, industrije in uglednih gostov iz 26 držav. Med aktivnimi udeleženci preizkusa je bil tudi Zavod za gradbeništvo iz Ljubljane.
Predstavnica organizatorjev z ljubljanske fakultete za gradbeništvo je poudarila, da je cilj tega mednarodnega seminarja dvigniti raven zavesti strokovne javnosti, tistih, ki sprejemajo odločitve, in širše javnosti o vplivu fasad na tveganje pojava in širjenja požara po stavbah, še posebej ob energetskih prenovah. »Danes imamo v stanovanjih, pisarnah in nasploh v stavbah mnogo več vnetljivih materialov kot kadarkoli prej,« je nadaljevala, ko je pojasnjevala vpliv teh materialov na širjenje požara iz notranjosti stavbe skozi okno na zunanjo fasado v le nekaj minutah. Odvisno od vrste fasade, je dodala, se ogenj lahko razširi na okoliška stanovanja.
Javno preizkušanje fasadnih sistemov v požaru: na prvi pogled enaki vzorci
Vzorci so bili enaki v vsem, razen v eni pomembni sestavini, in sicer vrsti toplotnoizolacijskega materiala. Vsi so bili izvedeni s klasificiranimi fasadnimi sistemi;
prvi z gorljivo izolacijo (EPS) B s2 d0,
drugi z gorljivo izolacijo (EPS) B s2 d0 + horizontalno protipožarno pregrado iz kamene volne,
tretji vzorec pa je bil izveden z negorljivo izolacijo (kamena volna) A2 s1 d0. Vsi so bili zažgani hkrati. Poglejmo rezultate.
Med preizkusom je vzorec z EPS izolacijo popolnoma zgorel in požar se je razširil preko fasade po vsej višini zidu že 15 minut po izbruhu. Med tem časom so povabljenci lahko videli velike količine črnega toksičnega dima, ki je nastal zaradi izgorevanja vnetljivih materialov. Ne smemo pozabiti, da statistike kažejo, da osem od desetih smrtno ponesrečenih ljudi v požaru umre pravzaprav zaradi zadušitve s strupenimi plini in ne zaradi ognja.
Protipožarna pregrada, izdelana iz negorljivega materiala, bi morala med nadstropji imeti vlogo horizontalne protipožarne pregrade. Preizkus je pokazal, da pregrada ne more učinkovito ustaviti njegovega širjenja. Poleg tega je nevarnost strupenih plinov, ki jih oddajajo gorljive fasade, še vedno zelo visoka. Požar na tretjem vzorcu se zaradi nevnetljive izolacije (kamena volna) skozi fasado ni razširil, konstrukcija zidu je ostala nepoškodovana.
Pomembnost pravilne izbire izolacijskega materiala
Preizkus je pokazal, kako zelo je pomembna izbira materiala za fasade. Preizkušanje je pokazalo, da se fasade, izvedene z EPS, danes zelo popularne oziroma najbolj izvajane fasade s cenejšo izolacijo iz gorljivega materiala, v požaru obnašajo porazno, medtem ko je na vzorcu, v katerem je uporabljena negorljiva izolacija, mineralna oziroma kamena volna, poškodovan samo zaključni sloj, še bolj bistveno pa je, da se požar se ni razširil na sosednja nadstropja.
To je v stavbah, v katerih je v primeru požara ključna varna in hitra evakuacija velikega števila ljudi, pomemben dejavnik. Zato moramo na to še posebej misliti, ne le pri novogradnjah, temveč tudi pri energetskih obnovah.
Namesto zaključka
Izpostavimo torej lahko le dve dejstvi:
Eksponat z gorljivo izolacijo (EPS)
11. minuta požarnega preizkusa
Požar preide na fasado, izolacija gori, se topi in kaplja.
Posledice v praksi:
- Minimalna možnost pravočasne intervencije gasilcev.
- Zmanjšana možnost evakuacije stanovalcev.
- Sproščanje ogromnih količin dimnih plinov.
- Nevarnost zastrupitve stanovalcev zaradi strupenih plinov.
- Popolno uničenje fasade/objekta.
Eksponat z negorljivo izolacijo (kamena volna)
Požar ne preide na fasado, izolacija ne zagori .
Posledice v praksi:
- Izolacija ne zagori.
- Ogenj se ne razširi in se samodejno pogasi.
Evakuacija stanovalcev je nemotena,
fasada potrebna manjše sanacije zaključnega sloja.
