Prav nasprotno, velikokrat so prazniki zaradi človeške afinitete do pokanja in svetlobnih učinkov za pse presneto stresni. Nekoliko boljše je sicer, odkar je uporaba pirotehničnih sredstev omejena le na dneve med božičem in novim letom, a pokanju se žal kljub temu ne moremo izogniti. Naj omenimo, da najmanjša globa, predpisana za nepravilno uporabo pirotehničnih sredstev (torej tudi za uporabo pred 26. decembrom) znaša 400 evrov, kršitve pa lahko prijavite policistom.
Ko je kuža že imel slabe izkušnje
Problem nastane še zlasti v primerih, ko je naš kuža že imel slabe izkušnje in se ob vsakem pokanju trese, sope, se slini in je prestrašen še dolgo po tem, ko neha pokati. Po navadi se mu zmanjša tek, na prostem pa ima rep vedno potisnjen globoko pod trebuh. Nekateri psi se ob poku tako prestrašijo, da v paniki celo uspejo zbežati. Uvodoma dve dejstvi: Psi slišijo bistveno višje frekvence (ljudje slišimo zvoke do 20.000 Hz, psi pa do 65.000 Hz). Psi slišijo zvoke, ki so štirikrat bolj oddaljeni (ljudje najmočnejše zvoke slišimo do kilometer in pol daleč, pes pa isti zvok zasliši, ko je oddaljen do šest kilometrov).
Tako si skrbniki niti predstavljati ne moremo, kakšna vojna se med prazniki za našega psa odvija zunaj. Strah zaradi pokanja bo pri našem psu zagotovo nekoliko manjši, če bomo skrbniki med pokanjem ostali povsem mirni. Marsikateri kuža bo sam ugotovil, da pokanje ne povzroča nikakršnih posledic in bo zato strah izgubil. Strah brez podlage je za vsak organizem huda obremenitev in zmanjšuje kakovost življenja tako psu kot seveda tudi njegovim skrbnikom. Strah pred petardami je težko povsem odpraviti.
Kako ublažiti strah pred pokanjem
Pomirjevala smemo dajati psu le po posvetu z veterinarjem in le sredstva, ki jih veterinar priporoča. Ti pripravki so različnih vrst, od blažjih do močnejših, primerni za to ali ono pasmo psa, vsem pa je skupno to, da našim pasjim prijateljem olajšajo in omogočijo mirne praznične dni. Plašnega in občutljivega psa ne smemo nikoli kaznovati, saj bi s tem njegov strah le še povečali. Med napadom strahu psa tudi ne smemo tolažiti, niti ga ne skušamo umiriti. Če bomo sami ostali umirjeni in se ne bomo vznemirili, bo kuža kmalu ugotovil, da njegov strah ni utemeljen. Vsako prestrašenost psa moramo povsem spregledati, še zlasti, če je tako vedenje brez prave podlage.
V dnevih, ko poka največ petard in ljudje spuščajo največ pirotehničnih sredstev, damo psičku šele pozno popoldne obrok, razdeljen na dva dela. Obrok naj bo bogat z beljakovinami, približno uro pozneje pa mu damo še en manjši obrok, v katerem naj prevladujejo ogljikovi hidrati. Takšna oblika hranjenja pomirjujoče vpliva na psa. Za pse, ki so nagnjeni k driski, takega obroka ne priporočamo, dobijo naj hrano, kot jo uživajo po navadi.
Priboljšek za nagrado
Ko pes, sicer močno preplašen, med zunanjim truščem mirno leži, mu kot nagrado ponudimo priboljšek, hkrati pa bo le-ta v živali prebudil pomirjevalen občutek ugodja. Psa lahko med največjim živžavom zamotimo tudi z igro. Ko je kuža sam v hiši, moramo paziti, da bo v prostoru, od koder ne bo mogel pobegniti. Še najbolje pa je, da v dneh, ko hudo poka, nikoli ni sam.
Če bo kuža v hiši sam, je pomembno, da je navajen prostora. Okna moramo zatemniti, da pes ne bo videl bliskov oziroma svetlobe, ki jo oddajajo pirotehnična sredstva. V prostoru naj ima tudi svoje ležišče oziroma odejo pa tudi najljubše igračke. Prav je tudi, da ima na voljo svoj "brlog", dovolj je že, da gre lahko pod mizo. Psu, ki živi v hiši, lahko pomagamo tako, da naredimo zvočno in svetlobno pregrado s spuščenimi roloji, prijeten zvok televizije ali radijskega sprejemnika, ki ga je sicer vajen, pa nekoliko pojačamo.
Brez zamaškov za ušesa
Zaradi pokanja petard nikoli ne smemo uporabiti zamaškov, ki jih ponujajo nekatere trgovine za živali. Spričo zelo razvitega pasjega sluha ti zamaški niso kdove kako učinkoviti, hkrati pa utegnejo postati nevarni. Pasji sluhovod je namreč razmeroma dolg in če bomo zamašek potisnili pregloboko, bomo potrebovali veterinarjevo pomoč, saj ga brez posebne prijemalke ne bomo mogli izvleči. Zamaški v uhljih pse po navadi tudi zelo motijo, zato otresajo z glavo, tujek skušajo odstraniti tudi s tačkami, tako da se lahko celo poškodujejo z ostrimi kremplji. Zaradi močnega otresanja z glavo pa se na uhlju lahko pojavi hematom.
Na sprehod s psom se vselej odpravimo preden se bo glavno rajanje začelo in nikakor ne sredi viška hrupnega dogajanja. Najbolje, da gremo na sprehod, ko večina ljudi še spi, ali pa je v službi. Psa tako ven peljemo zelo zgodaj zjutraj, zgodaj popoldne ali pa zelo pozno zvečer. Kdaj je okrog nas največ pokanja, najbolje vemo sami, zato je dobro, da na podlagi tega izberemo najmirnejši čas.
Ven le na povodcu
Psi morajo biti zunaj vedno na povodcu, saj lahko nekateri zaradi poka postanejo panični in zbežijo ter se ne znajo več vrniti nazaj. Skrbnikovih klicev pa zaradi afekta ne slišijo. Kužka lahko že tedne pred praznovanjem počasi pripravljamo na silvestrski hrup. Psa lahko desenzibiliziramo na različne načine. To lahko zelo preprosto storimo s pomočjo zgoščenke, na kateri so posneti zvoki petard, žvižganje raket in tudi drugi zvoki, povezani s silvestrovanjem. Seveda moramo na začetku terapije te zvoke predvajati v primerni oddaljenosti in v naši navzočnosti, potem pa postopoma povečujemo jakost glasu, sprejemnik pa približamo psu šele takrat, ko bo do tišjih zvokov povsem ravnodušen.
Vsekakor pa pri tem pazimo, da psa ne prestrašimo. Še najbolje je, da zvoke spremlja za psa prijetno doživetje, recimo igranje, tekanje za predmetom itd. Zelo pomembno je, da med predvajanjem zvokov pes nima nobenih negativnih izkušenj. Vse skupaj moramo početi z občutkom, zelo dobro je tudi, da se o tem posvetujemo še s kakim izkušenim vaditeljem psov ali s strokovnjakom za vedenje psov.
Vir: www.pesmojprijatelj.si
