Združitev kuhinje, jedilnice in dnevne sobe prav gotovo prinese novo bivalno dinamiko. Funkcija kuhinje se pravzaprav ni spremenila, še vedno je zasnovana na treh elementih – ognju, vodi in shranjevanju, bistveno pa se je spremenil naš odnos do tega prostora. V starih meščanskih stanovanjih, ko je bil to prostor, namenjen zgolj služkinjam, je bila kuhinja majhna in ločena od drugih prostorov, lastniki pa so se zadrževali v velikih jedilnicah in salonih. Pozneje je kuhinja postala večja in se spremenila v prostor za pripravo jedi in druženje za jedilno mizo, še vedno pa je ostala ločena od dnevnega prostora.
V sodobnem času pride do bistvene spremembe – kuhinja z jedilnico se z dnevno sobo poveže v en prostor, ki postane središče dogajanja v našem domu. Kuhanje še nikoli ni bilo tako zabavno in družabno kot je sedaj. O sodobni zasnovi dnevnobivalnih prostorov in njihovi funkciji smo se pogovarjali z notranjo oblikovalko Marjetko Lužovec Hrvatin ter krajinsko arhitektko in industrijsko oblikovalko Matejo Lužovec iz biroja Detajl in celota.
Kuhanje in obedovanje kot del družabnega življenja
»V starejših tlorisnih zasnovah je bila kuhinja z jedilnico praviloma ločena od dnevnega prostora in med tema prostoroma navadno tudi ni bilo direktnega prehoda. Današnja razporeditev prostorov se je prilagodila sodobnemu načinu življenja. Kuhanje in obedovanje sta namreč postali del družabnega življenja in se zato premaknili v bivalni del stanovanja in hiše,« pravi Lužovec Hrvatinova in dodaja, da si danes težko predstavljamo, da bi kuhali v ločenem prostoru. Še več, tudi gostje so danes lahko prisotni pri procesu ustvarjanja kulinaričnih dobrot. Danes je tako povsem običajno, da so kuhinja, jedilnica in dnevnobivalni del v enem, skupnem prostoru.
Poudariti velja, da je prednost združevanja prostorov tudi v povečanju dejanskega prostora, kar najbolj pride do izraza pri manjših stanovanjih. Namesto dveh ali treh manjših in utesnjenih prostorov dobimo enega večjega, ki odpira pogled in daje občutek prostornosti. Zaradi več virov svetlobe postane ta prostor tudi svetlejši.
»Takšne zasnove so se sprva pojavile v enodružinskih hišah, pozneje pa je to postalo trend tudi v blokovskih stanovanjih,« pravi Lužovčeva in dodaja, da se v sodobnem arhitekturnem oblikovanju ne povezujejo zgolj notranji prostori, temveč se preko velikih panoramskih oken pogosto tudi interier povezuje z eksterierjem, torej s teraso, vrtom in okolico hiše. »Mislim, da so današnjo zasnovo bivalnih prostorov zelo dobro sprejele ne samo mlajše generacije, ampak vse bolj tudi starejše, ki si pri prenovi stanovanj ali hiš ne želijo samo nove opreme, ampak prisluhnejo našim zamislim po posodobitvi tlorisov tudi v funkcionalnem smislu.«
Sodobne kuhinje s kuhinjskimi otoki in visokim zaprtim delom
Današnje kuhinje, tako naši sogovornici, niso več videti več tako tipično kuhinjske. V večjih kuhinjah se pojavljajo tudi dizajnerske omare, ki bi sicer sodile v dnevni prostor. Klasičnih visečih omaric je v kuhinji manj, večkrat se pojavita kuhinjski otok ter visoki zaprti del kuhinje. »Naše stranke si v kuhinji skoraj praviloma želijo otok. Kuhinjski otok je zelje vedno ni možno izvesti. Treba je imeti dovolj prostora, da poleg otoka pride tudi jedilna miza. Funkcionalen kuhinjski otok mora biti globok vsaj 90 ali še bolje 100 centimetrov, nanj pa se preselita tudi kuhalna plošča ter korito, če želimo, da otok zaživi kot družaben in delovni prostor. V tem primeru se sprosti tudi kuhinjski prostor ob steni, da lahko v visoki del kuhinje vgradimo hladilnik, druge aparate, shrambni del ali celo delovni pult.«
V dnevnem prostoru zaradi povezanosti kuhinje, jedilnice in bivalnega prostora včasih pride do spremembe položaja sedežne in televizije, da bi se vzpostavila boljša komunikacija med družinskimi člani. Tako se sedežna garnitura pogosto prisloni ob steno, plazma, ki kot osrednja točka izgubi svoj primat , pa najde mesto na prosto stoječem panelu, ki se lahko tudi obrača. Posledično je v dnevnem prostoru manj omar, raje se doda kakšen nižji dizajnerski element za knjige in zgoščenke. V sodobnih dnevnih sobah tudi ni več tistih visokih knjižnih omar, ki so nekoč gostile obsežne knjižne zbirke. Knjižne omare so sicer še vedno priljubljene, vendar pa se iz dnevnega prostora selijo v domače delovne prostore, kabinete ali sobe za goste.
Pri izbiri materialov in barv ne bomo zgrešili, če se bomo odločili za naravne odtenke in naravne materiale, kot so les, steklo, kovina in kamen, ki so brezčasni. »Uporabimo jih v interierju ne glede na trenutni trend,« pravita naši sogovornici in dodajata, da enako velja tudi za belo in črno. »So se pa v zadnjem času pri oblikovalcih pohištva pojavile tudi pastelne vintidž barve, ki popestrijo naravno osnovo.«
S prenovo do sodobne zasnove starejših stanovanj
Večina ljudi še vedno živi v starejših stanovanjih, v katerih sta kuhinjski in dnevni prostor ločena, a mnogi ugotavljajo, da jim takšna zasnova ne ustreza več. Če se odločimo za prenovo stanovanja, pravzaprav ni nobene ovire, da ne bi posegli po sodobnih smernicah in si stanovanje uredili tako, da se ujema z našim načinom življenja.
»Tudi pri prenovah starejših stanovanj in hiš poskušamo posodobiti tlorise, saj se prenove delajo za daljše obdobje in je to povsem smiselno,« pravita sogovornici in dodajata, da nenosilne stene za rušenje niso problematične, medtem ko je treba za poseg v nosilne predelne stene pri prenovi stanovanj ali večstanovanjskih hiš pridobiti gradbeno dovoljenje in seveda izračun statika. Ni sicer treba zrušiti predelne stene v celoti, včasih zadošča že povečan prehod med prostoroma, kar se da narediti s preklado.
Na vprašanje, na kaj morajo biti ljudje pozorni, ko opremljajo kuhinje in dnevne sobe, pa odgovarjata: »V našem biroju se držimo načela, da naj celotno stanovanje ali hiša z vrtom izraža neko oblikovalsko zgodbo, naj bo torej videti kot celota. To nikakor ne pomeni, da se je treba pri izbiri materialov ali barvnih odtenkov omejiti, saj je tak interier hitro videti preveč homogen in zato dolgočasen. Kombinacije različnih tekstur, materialov in barvnih odtenkov so dobrodošle, prav tako kontrasti kot pika na i. Posamezni manjši kosi opreme ali dodatki lahko izražajo osebni stil naročnika. Pri pohištvu, na primer pri kuhinji, pa je bolje, da se naredi bolj 'bivalni videz', da se na primer namesto tipično kuhinjskih ročajev izbere drugačen način odpiranja front ali materiale in barve, ki bi jih z lahkoto uporabili tudi drugod v stanovanju ali hiši.«
Nov trend: kuhinja v kuhinji
Povezanost kuhinje z bivalnim prostorom je z leti prakse odprla tudi manjši problem. Verjetno ni nobenega med nami, ki si ne želi bivati v urejenem in pospravljenem prostoru, vendar to v praksi večkrat ni preprosto izvedljivo, bodisi zmanjka časa ali pa samodiscipline, da bi po ustvarjalnem kuharskem neredu v kuhinji spet vzpostavili red. Pogled s kavča na nered v kuhinji tako sedaj povzroča kanček nejevolje.
»Vodilni proizvajalci kuhinj so to sicer predvideli že pred leti, zato na pohištvenem sejmu v Milanu že več let videvamo različne mehanizme kuhinjskih front, tako da je lahko v visokem delu kuhinje notranji pult s priključenimi kuhinjskimi aparati ter delovno površino, ki se jo preprosto zapre. Tako nastane nekakšna kuhinja v kuhinji, kot se s strankami pogosto šalimo,« pravita oblikovalki in dodajata, da v svojih načrtih veliko snujeta takšne rešitve, med širšo populacijo pa ta trend šele nastaja. Trend so tudi kuhinjske nape na kuhinjskem otoku, torej da so del kuhalne plošče in zato ni treba zniževati stropa nad kuhinjskim otokom, napa ne zastira pogleda proti jedilnici, pa tudi osvetlitev pulta je lahko boljša. Tudi v objektih z rekuperacijo je takšna napa smiselna. Veliko pa je tudi novih materialov. Sem na primer sodijo kuhinjski pulti, obdelani z nanotehnologijo, na katerih se ne poznajo prstni odtisi, so bolj odporni in podobno.
