V Zvezi potrošnikov Slovenije so pregledali nekatere navedbe, ki sporočajo potrošnikom, da je izdelek slovenski, da bi ugotovili, ali so verodostojne. Je izdelek le narejen v Sloveniji, ali pa so v Sloveniji pridelane tudi surovine zanj?
Kaj pravi zakonodaja?
Zakonodaja, ki ureja označevanje porekla živil, je zapletena in nedorečena, zato ni čudno, da je temu primerno nejasno tudi označevanje in oglaševanje živil oziroma obveščanje potrošnikov o njihovem poreklu oziroma izvoru. Veljavna zakonodaja za nekatera živila natančno določa način označevanja porekla ali izvora in zanje je označevanje tudi obvezno. Za vsa druga živila pa je v zakonodaji predvideno zgolj prostovoljno označevanje, pri čemer je določeno le, da označevanje, predstavitev, oglaševanje in drugi načini obveščanja ne smejo zavajati potrošnikov o resničnem izvoru oziroma poreklu živila.
Izdelki z zaščiteno označbo porekla
Za izdelke, ki nosijo označbo porekla s certifikatom, velja, da morata pridelava in predelava izdelka potekati na točno določenem geografskem območju, na tistem, ki je zapisano na izdelku. Slovenski izdelki z zaščiteno označbo porekla so: ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir in kraški med. Vse druge slovenske zaščitne označbe na izdelkih (zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, dobrote naših kmetij) pa pomenijo, da so izdelki po predpisanem postopku zagotovo predelani v Sloveniji, izdelani pa so lahko iz slovenskih in neslovenskih surovin. Zaščita velja za način predelave izdelka, za posebno recepturo ali predelavo na kmetiji, na primer za kraški pršut ali pa idrijske žlinkrofe.
Prostovoljno označevanje porekla
Navedba porekla za vsa druga živila, predvsem predelana in embalirana (šunka, klobase, olje, marmelada, moka, kaše, testenine, sok, pijače, keksi, ipd.), ni obvezna, razen takrat, ko proizvajalec na embalaži, v oglasu ali drugem sporočilu namiguje na geografsko poreklo izdelka. Na izdelku je na primer zapisano neko geografsko ime (Slovenija, štajersko, alpsko …), natisnjena pa je lahko tudi nacionalna zastava ali njene barve ...
Slovenskega porekla ali le narejeno v Slovenji?
Izdelki slovenskega porekla (od polja, hleva do mize) so narejeni iz slovenskih surovin in predelani v Sloveniji, država porekla je torej Slovenija. Javnomnenjske raziskave (Valicon) kažejo, da Slovenci zaupamo blagovnim znamkam slovenske živilske industrije. To so spoznale tudi trgovske hiše, ki izbrane izdelke tako tudi promovirajo, nekatere pa posebej in na prednji stani embalaže tudi označijo s slogani, kot so: Slovenija moja dežela (Spar), slovenski izdelek (Mercator blagovna znamka), kakovost iz Slovenije (Hofer), spoštujmo slovensko (Tuš) in kakovost iz Slovenije – slovenski izdelek (Lidl). Ti izdelki so narejeni v Sloveniji (made in Slovenia), surovina pa je lahko tudi od drugje!
Potrošniške organizacije zahtevajo jasno označevanje
Enotno mnenje evropskih potrošniških organizacij je, da so sedanja zakonodaja in načini označevanja in obveščanja potrošnikov o poreklu živil nesprejemljivi. Meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki ter vsa enovita predelana ali nepredelana živila morajo imeti zapisano informacijo, iz katere države prihajajo, pa tudi navedbo izvora surovine. Informacija o tem, ali je živilo ali hrana iz EU ali ne, potrošniku ne zadošča več. Evropske potrošniške organizacije predlagajo, da se označi izvor surovine, ki jo je v izdelku več kot 50 odstotkov, da mora označba izvora ali porekla pomeniti kraj, kjer je bilo živilo ali hrana pridelano (oziroma žival vzrejena), in da je jasno označena tudi država, kjer je bilo živilo predelano ali pakirano.
Velika večina Slovencev hoče izvedeti poreklo ali izvor živil
Vseevropska anketa (Eurobarometer ) je pokazala, da več kot 80 odstotkov slovenskih anketirancev želi izvedeti poreklo ali izvor hrane oziroma živil. Ta rezultat nas je med državami EU uvrstil kar na tretje mesto. Ugotovitve Eurobarometra potrjujejo tudi rezultati ankete, ki jo je izvedla evropska potrošniška organizacija BEUC med potrošniki na Švedskem, v Franciji, na Poljskem in v Avstriji. Rezultati raziskav torej jasno kažejo, da je za potrošnika informacija o poreklu ali izvoru zelo pomembna in vpliva na njegove nakupne odločitve. To je tudi razlog, zakaj mora zakonodajalec pripraviti tako zakonodajo, da bo potrošnik dobil jasne in razumljive podatke o poreklu živila.
Vir: www.zps.si, Marjana Peterman
