Branko Čamernik odkupuje les. Vsako leto ga 2000 kubičnih metrov predela v drva. Strneva dogajanje po žledu: »Ta nam je gozdove tako poškodoval, da leta dolgo ne bodo prišli k sebi. Skoraj deset milijonov kubikov ga je ali ga še bo obležalo.«
Kam z njim, Branko? »Sam sem veliko drv prodal Italijanom. Nič več, ta trg je že zasičen. Les se noro kopiči, zato se čudim, da sekance in drva še kar naprej uvažamo iz Bosne in Hrvaške. Obi, Bauhaus, Ljubljanska toplarna… Tovornjak za tovornjakom se valijo k nam, mi pripovedujejo fantje, ki jih vozijo. Če se tega nesmiselnega uvoza ne da prepovedati, bi ga morali na neki način vsaj omejiti, dokler ne pospravimo domačih gozdov. Ponudba hlodov je zdaj res velikanska, cene padajo, stroški spravila pa visoki.«
Zdaj gorijo kresovi, kot bi spet Turki drli v deželo. Grmade vejevja in okleščkov gorijo, drugod takšne ostanke predelajo v sekance in se z njimi veselo grejejo. Sprehodili smo se po gozdovih – še vedno je kot na fronti. Žalosten je pogled na podrto drevje, vejevje, tudi že pospravljen del v grmadah leži po gozdovih. Ob cestah in avtocestah se kopičijo gore lesa. Poklicali so nas ljudje, ki se ukvarjajo s pripravo in prodajo drv, tudi nekaj prevoznikov lesa – ne vedo, kam z njim, in pripovedujejo, da kljub temu uvažamo velike količine drv in drugega lesa oziroma polizdelkov iz Bosne in od drugod iz tujine.
Zato smo za oceno stanja in za predstavitev načrta, kaj se da storiti, prosili ministra Dejana Židana. Iz ministrstva za kmetijstvo in okolje so nam odgovorili: »V začetku letošnjega leta je slovenske gozdove prizadela naravna ujma v obsegu, ki bistveno presega do sedaj evidentirane škode v gozdovih. Na podlagi predpisov s področja gozdarstva so vse odgovorne institucije pristopile k pripravi ukrepov sanacije. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je skladno s predpisi s področja varstva gozdov pripravil načrt sanacije gozdov, poškodovanih po žledolomu od 30. januarja do 10. februarja.«
Načrt sanacije vključuje oceno stanja kot tudi vse potrebne ukrepe v gozdovih ter oceno stroškov za njihovo izvedbo: »Sanacija je sedaj v polnem teku, na podlagi rednih ocen ZGS je že izveden posek 1,6 milijona kubičnih metrov poškodovanega drevja. Trenutno je najbolj pereč posek iglavcev, ker nam grozi namnožitev podlubnikov, ki bi lahko povzročili še dodatno škodo. Do sedaj je bilo posekanih 25 odstotkov poškodovanih dreves iglavcev, kar znaša 0,8 milijona kubičnih metrov.«
Ob tako obsežnih ujmah in posledično veliki količini lesa, ki se pojavi na trgu, se zagotovo pojavijo tudi težave pri prodaji: »S tem se v Sloveniji v takšnem obsegu še nismo soočili, podrobno pa so nam znane izkušnje iz sosednjih držav. Radi bi poudarili, da neposredna omejitev uvoza ali izvoza ali trgovanja znotraj EU ni neposredno mogoča. Kljub temu menimo, da bo količine posekanega lesa možno prodati, tako domači kot zagotovo tudi tuji lesnopredelovalni industriji. Del tega problema smo skušali rešiti z ustanovitvijo podjetja za upravljanje z državnimi gozdovi z osnovno nalogo upravljanja gozdov v lasti Republike Slovenije, izključno v razmerah podobnih ujm pa bi lahko odkupovali les tudi iz zasebnih gozdov.«
Sprejetje zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti države se očitno ne bo nadaljevalo v okviru tekočih poslov sedanje vlade? »Ne. Vzporedno z omenjeno rešitvijo se je pripravljal tudi način ‚povezovanja‘ lastnikov gozdov in potencialnih izvajalcev del v gozdovih ter kupcev za les. Te aktivnosti vodi Zavod za gozdove, dnevno pripravlja podatke lastnikov, ki želijo les prodati ali želijo izvesti sečnjo, ter podatke kupcev in izvajalcev. Terenski gozdarji tako posameznikom lahko ponudijo ustrezne informacije in nudijo pomoč pri povezovanju (lastnik–izvajalec/kupec) in sklepanju pogodb. V posredovanje podatkov in nudenje pomoči lastnikom gozdov se vključuje tudi kmetijsko gozdarska zbornica.«
Na kmetijskem ministrstvu opozarjajo, da je trenutno vsa pozornost usmerjena v sanacijo iglavcev zaradi nevarnosti razvoja podlubnikov in tudi gozdarji v okviru nalog javne gozdarske službe lastnike opozarjajo, da se sečnja listavcev lahko zamakne v poznejše mesece. Dodajajo, da bodo tik pred nastopom zime razmere za prodajo listavcev veliko bolj ugodne.
