Ustrezno osušenost objekta mora zagotoviti investitor oziroma naročnik del. Polagalec ima pravico in dolžnost izmeriti vlago ter (po dogovoru) svetovati ali sodelovati pri izsuševanju ali izvedbi drugih ukrepov, ki zmanjšujejo vpliv vlage na lesene talne obloge (parket, laminati). Polagalec lahko po dogovoru z glavnim izvajalcem po lastni presoji odloži ali prekine dela, če oceni, da so razmere za delo neustrezne, vendar mora pred tem obvestiti investitorja oziroma naročnika del.
Za ustrezno vlažnost šteje vlažnost glede na vrsto podlage, in sicer:
– cementni estrih do 2,0 %,
– cementni estrih s talnim gretjem do 1,8 %,
– anhidritni estrih do 0,5 %,
– anhidritni estrih s talnim gretjem do 0,3 %,
– lesena podlaga 9 ± 2 %,
– iverne in podobne plošče 9 ± 4 % / 8 ± 2 %.
Vzrokov za nastanek in obstoj čezmerne vlage je več – obstaja več tipov vlage (povzeto po Štern 2008):
– odvečna vlaga: vlaga v estrihu (podlagi), stenah oziroma gradbenih konstrukcijah, ki niso dovolj osušene,
– vlaga iz podložnega sloja: pojavlja se predvsem v estrihih (podlagah) in gradbenih konstrukcijah, ki so v pritličju ali neposrednem stiku s terenom in niso zaščitene z ustrezno parno zaporo,
– vdor vlage iz zunanjosti: nastane zaradi izlivov, poškodb cevi ipd. ter zaradi projektnih ali gradbenih napak pri terasah, nadstreških ali zunanjih stenah,
– vlaga, nastala zaradi kondenzacije: je najbolj vsestranski in obenem najmanj poznan pojav, ki ima več hkrati delujočih vzrokov (toplotni mostovi, pomanjkljivo izolirani inštalacijski vodi ipd.).
Deformacije lesenih talnih oblog zaradi vlage
Deformacije na lesenih talnih oblogah se pojavijo predvsem zaradi čezmerne ali prenizke vlažnosti vgrajenega lesa, zaradi čezmerne ali prenizke relativne zračne vlažnosti ali čezmerne vlažnosti v podlagi.
Les je higroskopen material, kar pomeni, da z vlažnostjo okolice vzpostavlja ustrezno vlažnostno ravnovesje. V bolj vlažnem okolju se navzame vlage, v bolj suhem to vlago izloča. Vendar samo to ne bi bilo tako problematično, če voda, ko
se vpije v les, ne bi povzročala tudi dimenzijskih sprememb. Krčenje in nabrekanje lesa sta odvisna od sprejemanja in oddajanja vode.
Pri sušenju lesa voda izhlapeva, zmanjšujejo pa se tudi njegove dimenzije oziroma prostornina; pravimo, da se les krči. Kadar les vodo vpija, se njegova gostota povečuje, prav tako pa se povečujejo njegove dimenzije in prostornina; les tedaj nabreka. Obe lastnosti sta pri lesu nezaželeni, saj krčenje pogosto spremlja deformacija, to je krivljenje in pokanje lesa.
Lastnosti drevesnih vrst so odvisne predvsem od anatomske zgradbe lesa in njegove prepustnosti, ki določa hitrost sušenja oziroma navlaževanja.
Preprečevanje deformacij
Glede na higroskopsko lastnost lesa (sposobnost vpijanja in oddajanja vlage) je za umiritev in nespremenljivo vrednost volumna lesenega poda treba poskrbeti predvsem za ustrezno relativno zračno vlažnost v prostoru. Ključno je zagotoviti konstantno vlažnost, torej ne nihajoče vrednosti v večjih razponih. Manjša nihanja (+/–5 %) še ne povzročajo trajnih deformacij, večja in dolgotrajna nihanja pa že.
Za zagotovitev konstantne klime je treba namestiti vlažilne in osuševalne naprave, ki v času uporabe lesenih talnih oblog tudi ob vplivih spremenljive zunanje relativne zračne vlažnosti poskrbijo za primerno in konstantno klimo. Primerna, idealna klima pomeni 20 +/– 2 oC ter 50- do 60-odstotna relativna zračna vlažnost. Pri tem se bo obdržala tudi primerna, to je 8- do 10-odstotna vlažnost v parketu.
Jani Curl, Alpod, d. o. o.
