V hišo, ki so jo tako rekoč zgradili z lastnimi rokami, se je družina Kebe Fučka vselila aprila lani. Kako je potekala gradnja in kako živijo v svoji novi nizkoenergijski hiši, smo se pogovarjali s Tanjo Kebe Fučka in njenim soprogom Miranom Fučko.

Skrbno načrtovanje

Ker starejše hiše, ki stoji na parceli, zaradi neprimerne lege ni bilo mogoče obnoviti, sta se zakonca Kebe Fučka odločila, da ob njej postavita novo. Ko sta po dolgotrajnih postopkih pridobila dovoljenje, sta se lotila načrtovanja objekta. »V bistvu sem stavbo začrtala povsem arhitekturno,« pripoveduje Tanja. »Upoštevala sem prostorske danosti, tipologijo zazidljivosti okolice in pa predvsem funkcionalnost. Nismo imeli nekih velikih sanj.« Njihova želja, doda Miran, je bila predvsem ta, da bi imeli na voljo večji družinski prostor, ki bi povezoval dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico.

Sinova Matic in Samo, ki sta stara sedemnajst in štirinajst let, sta v svoji novi hiši dobila vsak svojo sobo, česar sta se zelo veselila. Tanja pa si je želela predvsem večjo jedilnico, v kateri bo družina lahko pogostila tudi večje število ljudi. Kot arhitektka s številnimi izkušnjami priznava, da je bila sama sebi največji kritik. »Tako pri obliki kot pri funkcionalnosti sem bila zelo kritična do svojih zamisli. Včasih znaš drugemu hitro svetovati, medtem ko sebi težje priznaš, da ti kaj ne ustreza. Potem sva morala svoje želje in ideje uskladiti tudi s soprogom. Lahko pa rečem, da je danes hiša zgrajena povsem po načrtu.«

Natančna samogradnja

Miran Fučka je bil pri zidanju izjemno natančen, pa četudi se je tega dela lotil brez večjih izkušenj. Pred gradnjo sta si s Tanjo ogledala neko drugo hišo v gradnji, prav tako grajeno iz ytonga. »Da sem dobil malo občutka,« se nasmehne Miran. »Sicer nisem bil prepričan, da bom res sam gradil, rekel sem si, da bom pač poskusil. Potem je prišel Ytongov inštruktor gradnje. Ko sem ga gledal, kako zida, se mi je zdelo relativno enostavno, pa sem začel. Moram priznati, da je bil začetek težak. Po naravi sem zelo natančen in me motijo vsakršna odstopanja. Med gradnjo je včasih k meni pristopil kakšen zidar in se mi smejal, češ da se odstopanja prekrijejo z ometom. Ampak vem, da je pri ytongu tako, da bolj ko si natančen, bolj se ti to kasneje splača. Spomnim se, ko smo postavili prvo vrsto blokov, kako srečni smo bili. Potem pa mi je kar steklo in je šlo naprej dosti hitreje.«

»Glede na to, da hodim v službo, sem zidal ob koncih tedna pa morda kakšno popoldne. Izjemno mi je koristilo tudi Ytongovo orodje. Tračno žago je res enostavno uporabljati. Tudi vsi elementi, ki jih ponuja proizvajalec, kot so preklade, U-elementi in podobno, so odlična stvar, saj ti prihranijo delo in čas. Kadar se mi je kaj zataknilo ali sem bil v kakšni dilemi, sem poiskal informacije na internetu. Veliko koristnih vsebin in tudi postopkov zidanja je na Ytongovi spletni strani, na voljo so tudi filmi in druga navodila, ki sem jih upošteval. Lahko rečem, da sem zelo zadovoljen z izvedbo. Seveda moram ob tem dodati, da mi je pri delu pomagal oče, ki je predvsem mešal lepilo, sicer pa mi je puščal proste roke in upošteval moje želje.«

Izbira gradbenega materiala ytong

Med številnimi gradbenimi materiali sta se Tanja in Miran odločila za yzaradi njegovih številnih odličnih karakteristik. Poleg tega, da sta lahko zidala sama, ju je material prepričal tudi s svojo izolativnostjo in potresno varnostjo. »Ytong je zelo izolativen, kar pomeni, da ne akumulira toplote. Za nekoga je to pozitivna lastnost, za koga drugega pa morda tudi ne. Odvisno od načina življenja,« pripoveduje Tanja. »Ugodje in bivalno udobje se namreč merita s tem, ali se v svojem domu počutiš dobro, dihaš svež zrak, te ne zebe in ti ni vroče. Pri nas je tako, da odidemo od doma zjutraj in se vrnemo domov šele popoldne. Takrat pričakujemo, da se bo ozračje v hiši takoj prilagodilo našim željam.«

»Pri ytongu je to mogoče, pri materialu, ki akumulira toploto, takšna je tudi opeka, pa ne. Ko ogrevaš prostor, traja dlje časa, da material toploto akumulira in jo začne oddajati nazaj v prostor. Tudi pri ohlajanju je podobno. Če govorim o opeki, ki ni optimalno izolirana, se hiša v dneh vročine tudi ponoči ne ohladi, ker je material pregret in še vedno oddaja toploto. Pri ytongu je ta proces drugačen. Ker ne akumulira toplote, zid iz ytonga tudi nikoli ni na otip vroč ali v hladnih dneh mrzel.« Miran dodaja, da sta si vendarle želela nizkoenergijsko hišo in sta se zato odločila za prezračevalni sistem brez rekuperacije. Hišo sta dodatno izolirala s toplotnoizolacijskimi ploščami Multipor, vanjo pa vgradila tudi kakovostno stavbno pohištvo po sistemu RAL.

Ogrevanje in hlajenje

Hišo sta načrtovala in zgradila v želji po čim manjši izgubi energije. »Z ytongom, ki je zelo izolativen, ima res dobro rešene detajle in toplotnih mostov praktično ni, sva enostavno zgradila nizkoenergijski dom. Vgradila sva kakovostna okna s trislojno zasteklitvijo, za ogrevanje in hlajenje pa toplotno črpalko zrak/voda. Uporabljamo jo za ogrevanje/hlajenje hiše in ogrevanje sanitarne vode. Dobro je, da v kotlovnici ne potrebujemo velikega prostora. Ta je res majhna, v njej je le toplotna črpalka, pritrjena na zid, in 300-litrski grelnik vode.«

V hiši je vgrajen sistem mehanskega prezračevanja, ni predgretja ali predhlajenja, kot je to pri rekuperaciji. V prostorih s slabšim zrakom, kot sta kuhinja in kopalnica, se zrak izsesava, več ko je vlage, bolj se šobe odprejo. To je kar nujno, saj okna zelo tesnijo. Brez prezračevanja bi bila izmenjava zraka premajhna, kar bi ustvarilo neprijetno bivalno klimo, celo plesen. V hiši družina Kebe Fučka živi že dobro leto dni. »Kot kaže, sva se odločila gospodarno. Vsa elektrika z ogrevanjem, hlajenjem, pripravo tople sanitarne vode, razsvetljavo, napajanje gospodinjskih aparatov in kuhanje znaša za 180 kvadratnih metrov bivalnih prostorov okrog 80 evrov mesečno.«

Notranji prostori

Tanja je skrbno načrtovala prostore v hiši, glavno vodilo pa je bilo, da se prostori čim bolje ujemajo z njihovim načinom življenja. Tako je velik poudarek na odprtem dnevnem prostoru, kjer družina preživi večino skupnih trenutkov. Vseeno pa si je želela vsaj malo ločiti dnevno sobo in kuhinjo od osrednje jedilnice, kjer sprejemata obiske. Velik prostor v pritličju sta lepo in skladno opremila. Vse notranje elemente je izrisala Tanja, naredil pa jih je lokalni mizar. »Če želiš prostore res najbolje izkoristiti in točno veš, kakšno mizo, omaro potrebuješ, je včasih v salonu malo teže dobiti želene dimenzije.« Hiša s svojo veliko in lepo parcelo je varčen in prijeten dom družine Kebe Fučka.