Sprva so si iz njih naredili začasna bivališča, ki pa so sčasoma postajala vse bolj stalna. Nekaj hiš, starejših od sto let, je še vedno naseljenih. Razvoj gradnje iz slamnatih bal je bil počasen vse do zadnjih desetletij, ko se je gradnja začela hitreje širiti tudi po Evropi, predvsem po Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji. V zadnjih desetih letih se gradnja pospešeno širi po Sloveniji in po podatkih diplomiranega inženirja gradbeništva Luke Lampreta je takšnih hiš v Sloveniji trenutno okoli trideset.
Od prostovoljnega dela do lastnega podjetja
Luka Lampret se je z gradnjo z naravnimi materiali prvič srečal leta 2009 med enomesečnim delom na ekološki kmetiji Longo Mai v Železni Kaplji na Koroškem. Spomladi 2010 je med prostovoljnim delom v Komratu v Moldaviji spoznal njihovo tradicionalno gradnjo, ki je zelo podobna prekmurski. V bližini Odese v Ukrajini pa si je prvič ogledal posamezne faze gradnje hiše iz slamnatih bal. Metoda gradnje ga je prevzela in želel jo je bolje spoznati, še posebno po tistem, ko je za diplomsko nalogo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo pripravil delo z naslovom Uporaba slamnatih bal kot gradbenega materiala pri ekološki gradnji.
Podjetje Golibar, človeku prijazna gradnja, ki ga je ustanovil Lampret, se že vse od svojega nastanka ukvarja s človeku prijazno gradnjo iz lokalnih naravnih materialov. Največ uporabljajo slamo, ilovico, les in lesne oblance. Ukvarjajo se predvsem z izolacijo lesenih hiš s slamnatimi balami, v zadnjem času pa vedno več tudi z izvedbo fasad klasično grajenih objektov (iz opeke ali betona) s slamnatimi balami in apnenim ometom.
Naravna, zdrava in topla izolacija
Glavne prednosti takšne fasade so, da je naravna in zdrava ter ponuja vrhunsko toplotno izolativnost, ker pa uporabljamo naraven in lokalni gradbeni material, s takšno fasado le minimalno obremenjujemo okolje v primerjavi s klasičnimi fasadami iz stiropora in podobnih umetnih materialov. Konstrukcija objektov iz slamnatih bal je lahko samonosilna ali pa gradbenik naredi osnovno nosilno konstrukcijo iz lesa ali jeklenih profilov. Za boljšo nosilnost in protipotresno varnost pri samonosilnem sistemu skozi bale navpično zabadajo armaturne palice iz jekla, lesene palice, ponekod v svetu tudi iz bambusa, ki prodrejo do temelja. Poskusi so pokazali, da hiše iz slame izredno dobro prenašajo potresne sunke.
Ko je stena iz slamnatih bal postavljena, stene omečejo z ilovico. Takšna stena učinkovito in naravno uravnava vlažnost v prostoru. Majhna je tudi temperaturna razlika med steno in zrakom in zgradba v okolje ne oddaja nobenih strupenih snovi. Temperaturna nihanja v hiši so zelo majhna. Poleti klimatske naprave niso potrebne, pozimi pa prostori, tudi če ponoči ne kurimo, ohranjajo toploto.
Okolju prijazna in trajnostna gradnja
Lampret navaja: »Pri današnji 'ekološki' gradnji mnogokrat gledamo samo na porabo energije v času bivanja v stavbi, pozabimo pa na porabo energije v času proizvodnje materialov, gradnje ter razgradnje objekta, ki je nemalokrat velikanska. Hiša iz slamnatih bal je izjemno varčna tudi v teh treh fazah življenjskega cikla objekta. Zvočna izolacija je vrhunska. Hiša je trajnostna. Ob pravilni gradnji njena življenjska doba z lahkoto preseže sto let in več. Takšna hiša je požarno varna in potresno odporna. Estetska. Nežne valovite stenske ploskve v kombinaciji z zaobljenimi špaletami poskrbijo za pridih divjine v našem domu. Ilovnati ometi omogočajo brezmejne možnosti oblikovanja.«
In cena? Kdor enodružinsko slamnato hišo gradi v lastni režiji, kar pomeni dve ali tri leta lastnega dela, jo lahko zgradi tudi za kakih 50.000 evrov, medtem ko se bo cena pri gradbenikih, na ključ, lahko gibala tudi okrog 200.000 evrov. Ena od zanimivosti gradnje iz slamnatih bal, ki jo ponujajo pri Golibarju je tudi samogradnja ali delavnice na terenu, kamor pridejo ljudje, ki se bi radi naučili takšne gradnje. Skupaj z njimi pod vodstvom izkušenega mojstra si fasado lahko izdelate tudi sami.
Vir: www.mojprihranek.si, www.finance.si
