Temeljni problem je, da prezračujemo premalo in nepravilno. Država je uvedla merilnike toplote, z energijo za ogrevanje varčujemo na vsakem koraku, v številnih starejših objektih smo stara okna zamenjali s sodobnimi zrakotesnimi, kaj vse to pomeni za zrak v prostorih, pa si lahko samo predstavljamo. Vsekakor je nujno, da poskrbimo za pravilno prezračevanje s prepihom ali pa za sodobno prisilno prezračevanje.
Prezračevanje s prepihom
Pred leti so prisilno prezračevanje z rekuperatorji začeli vgrajevati v pasivne hiše, danes pa jih vgrajujejo že v številne novozgrajene hiše, a rakasta rana ostajajo številna blokovska stanovanja, v katerih je prezračevanje še bolj problematično. In drugič, tudi centralna prezračevalna enota za eno stanovanje ni smiselna. Vprašali boste, kako problematično je prezračevanje? Že pred časom smo v naši prilogi opisali učinkovit način prezračevanja v zasebni hiši.
Lastnik ima elektronsko vodena okna, in to v vseh sobah in tudi strešna okna. Pri odhodu od doma vključi avtomatiko in potem ta nekaj ur pred njegovim prihodom odpre okna na kip v spodnjih etažah ter strešna okna, tako da se ustvari odličen vlek in prepih, s katerim se hiša najbolje prezrači. Okna se nato zapro, vključi se ogrevanje in vrne se v topel in prezračen dom. Tudi stanovanja je treba prezračevati s prepihom, kajti le to je učinkovito, saj doseže vse kotičke stanovanja. Odpiranje oken v posameznih sobah na kip je bolj blažev žegen in ne resno prezračevanje. Danes se zato vse bolj uveljavlja prisilno lokalno prezračevanje, kajti le sistem prisilnega in neodvisnega prezračevanja zagotavlja varčno in stalno prezračevanje.
Radon
Naj tukaj omenimo še eno težavo, povezano s prezračevanjem. Radon. V zadnjih letih so zaradi tega plina sanirali že številne vrtce, v katerih so z meritvami ugotovili prevelike koncentracije radona. Če bi nekdo opravil meritve radona v stanovanjskih hišah v osrednji Sloveniji, na Krasu in Notranjskem ter v Suhi krajini, bi verjetno tudi prišel do katastrofalnih rezultatov, kajti radon prodira skozi netesne dele zgradbe, največ pa ga je v kleteh in v pritličnih hišah. Sam radon sicer ni toksičen, so pa toksični njegovi kratkoživi produkti, ki se nabirajo tudi na prahu in pajčevinah.
Eden izmed prvih ukrepov je zato temeljito čiščenje, predvsem pa zračenje in še enkrat zračenje. Posledica radona v bivališčih je pljučni rak, ta plin naj bi bil celo na drugem mestu med povzročitelji pljučnega raka. Največ ga je v kleteh, ki niso bile grajene zrakotesno, in v nepodkletenih hišah na problematičnih tleh, saj plin iz razpok v tleh vdira skozi vse netesne dele zgradbe.
Lokalno prisilno prezračevanje
Danes so na trgu veliko ponudnikov centralnih rekuperacijskih prezračevalnih sistemov, to je takih, ki izsesanemu zraku odvzamejo toploto in z njo ogrejejo vstopni zrak. Ti so bolj primerni za novogradnje in manj za adaptacije, poleg vsega pa niso namenjeni prezračevanju stanovanj v večstanovanjskih objektih (razen v novogradnjah, kjer lahko dogradijo sistem prezračevanja, vendar se takoj doda oznaka nadstandardna kvaliteta).
Eden izmed redkih ponudnikov učinkovitega sistema lokalnega prezračevanja je nemško podjetje Lunos, ki ga v Sloveniji od leta 2010 zastopa ljubljansko podjetje Lunos, d. o. o.. Sistemi lokalnega prezračevanja tega podjetja so izjemno učinkoviti, zanimivo pa je, da z ločenimi enotami in sistemom različnih tlakov dosegajo podobne rezultate kot bi jih s centralno enoto z vsemi razvodnimi kanali. Z zelo pomembno podrobnostjo – podjetje proizvaja klasične in tudi rekuperacijske sisteme prezračevanja.
Prezračevalni sistemi Lunos temeljijo na ustreznem pretoku zraka po celotnem bivalnem območju. Tako imamo v stanovanju vhodne enote za dotok svežega zraka (svež in filtriran zrak prihaja skozi posebne zračnike v dnevne sobe, spalnice in otroške sobe ter delovne prostore) in na drugi strani posebne ventilatorje, ki glede na stopnjo vlažnosti zraka izrabljen zrak iz kopalnice, kuhinje, sanitarij in pralnice prenašajo ven oziroma v prezračevalne jaške. V stanovanju s pomočjo teh ventilatorjev nastane majhen podtlak, zaradi katerega skozi vhodne enote vstopa svež, kot smo rekli, filtriran zrak.
Pretok zraka med prostori uravnavajo vratne rešetke ali pa originalni Lunosov element za pretok zraka med sobami. Sveži zrak stalno priteka najprej od zunaj v sobe, nato pa v prostore, opremljene z odzračevanjem izrabljenega zraka (kuhinja, sanitarije itn.). Vse to poteka brez hrupa in škodljivih snovi ter brez vetra in neugodnih vremenskih vplivov, kar omogočajo protiprepišna varovala in omejitev volumna zračnega pretoka v vhodnih enotah ter vgrajeni dušilci hrupa v ventilatorjih. Rekuperacijski in klasični Lunosovi sistemi delujejo po podobnem principu.
Ego – za manjše prostore
Naj vam tokrat nekoliko podrobneje predstavimo Lunosovo rešitev za majhna stanovanja ali posamezne sobe – enokanalski rekuperacijski prezračevalnik eGO. Pogosto se sprašujemo potrebni zmogljivosti prezračevalnika, na kar si najlažje odgovorimo z izračunom. Zrak v prostoru se mora po zakonskih normativih izmenjati v dveh urah, kar pomeni, da lahko preprosto izračunamo prostornino prostora in delite z dva. Za približen račun zadošča (če privzamemo, da je strop visok dva metra, čeprav je nekaj centimetrov več) v uri zadošča toliko kubičnih metrov zraka, kot je površina prostora. Se pravi, da 25 kvadratnih metrov velika soba potrebuje prezračevalnik, ki zagotavlja 25 kubičnih metrov svežega zraka na uro.
Bistvo rekuperatorja eGo je v enem kanalu, ki je razdeljen na pol. Po eni polovici potuje zrak v prostor in po drugi iz prostora. Vmes je toplotni izmenjevalec oziroma acuvent-hranilnik toplote, ki odvzema toploto izhajajočemu zraku in ga dovaja svežemu. Toplotni izkoristek je do 85-odstoten, ima pa dve, tri ali štiri hitrosti, in sicer 5, 10, 15 in 20 kubičnih metrov v sistemu rekuperacije, 45 kubičnih metrov brez rekuperacije s samoprezračevanjem ter tudi zelo zanimiv sistem poletnega prezračevanja. Če bi namreč imeli poleti vključen klasični rekuperator brez te funkcije, ohlajevanje prostora ne bi bilo možno, sistem poletnega prezračevanja pa omogoča, da ponoči prostor prijetno ohladimo.
Ob montaži je treba izvrtati cev odprtino s premerom 160 mm, cev pa je lahko poljubno dolga in se lahko podaljšuje (osnovna je dolga 50 cm). Čiščenje je nezahtevno. Le občasno je treba pralni filter sprati s toplo vodo. Cena prezračevalnika je 599 evrov (brez DDV), dodaten strošek elektronske regulacije in stikala pa je 143 evrov. Na zunanji in notranji strani sta lična pokrova, ki ne motita videza ne fasade in ne prostora.
E na kvadrat
Naj omenimo še en sistem E², ki se od sistema eGo razlikuje po tem, da se zrak izmenjaje izpihuje in vpihuje po ravno tako eni cevi, možna je rekuperacija do 30 kubičnih metrov zraka, prav tako pa ima vključen program prezračevanja brez rekuperacije (45 m³) in poletno prezračevanje. In kaj tak prezračevalnik pomeni z vidika električne varčnosti in hrupa? V uri porabi le 1,4 W pri rekuperaciji 15 kubičnih metrov in vsega 2,8 W pri rekuperaciji 30 kubičnih metrov. Hrup, ki ga povzroča, dosega od 17 do 19 decibelov, kar pomeni, da je skoraj neslišen. Podobno velja tudi za druge sisteme, ki tudi približno niso podobni hrupnim prezračevalnim ventilatorjem in s katerimi Lunos postavlja povsem tudi nove protihrupne standarde. Debelina cevi je 160 mm, pokrovi pa so, kot smo zapisali že pri sistemu eGo, nevsiljivi in lični.
Lokalno prisilno prezračevanje ni vezano le na rekuperacijske centralne sisteme, ampak lahko z ločenimi enotami po posameznih prostorih dosegamo podobne učinke. Za učinkovito izvedbo sistema prisilnega prezračevanja za vaše stanovanje brez velikih gradbenih posegov in z le nekaj vrtinami v steni vam vsekakor priporočamo posvet s strokovnjakom, saj je treba upoštevati tudi različne potrebne pritiske v sobah.
Andrej Kek
