Razstava, ki bo na ogled do 29. junija, že šesto leto zapored osvešča potrošnike, da bi spoznali vse prednosti rabe lesa in se zavestno odločili za izdelke ter objekte iz njega. Predelava lesa ter uporaba lesnih izdelkov je za znižanje emisije toplogrednih plinov bistvena in lahko kar največ prispeva k normalizaciji podnebja, pravi dr. Franc Pohleven, profesor na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, ki je idejni vodja in predsednik organizacijskega odbora razstave. V času gospodarske krize in energetskih težav ima preusmeritev na sonaravne materiale še poseben pomen.
Les je odločilen energent in gradivo za prihodnost
Za prihodnost in obstanek človeštva bo les nedvomno odločilen, pa ne le kot energent, ampak predvsem kot gradivo za objekte in izdelke (v gradbeništvu se porabi od 40 do 50 odstotkov vse energije). Drevesa namreč med rastjo iz zraka absorbirajo ogljikov dioksid s fotosintezo, ki je nato v obdobju uporabe še naprej uskladiščen v lesnem izdelku. Po drugi strani pa proizvodnja izdelkov iz lesa energetsko ni potratna in prispeva k manjši porabi energije. Mlajše generacije in družba nasploh se tega dejstva vse premalo zavedamo.
Proizvodnja lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo
V naslednjem desetletju bi morali v Sloveniji, glede na naravne danosti, povečati letno porabo izdelkov iz lesa na prebivalca na vsaj en kubični meter (trenutna raba je pod 0,26 kubičnega metra na prebivalca). V Avstriji so si zadali cilj, da do leta 2020 dosežejo porabo 1,2 kubičnega metra na prebivalca, čeprav imajo manj razpoložljive lesne surovine kot pri nas. »Če hočemo doseči te cilje, bi morali našo industrijo preusmeriti v proizvodnjo lesnih izdelkov z najvišjo dodano vrednostjo,« poudarja dr. Pohleven, »vendar lesna industrija brez potrošnje ne bo zaživela.«
