Njegove besede so bile leta 1998 slišati ambiciozno in prevzetno, vendar Tondach danes dosega skoraj 30-odstotni delež, ob tem pa mu je tudi čase gradbene krize uspelo prestati dokaj uspešno. Velike zasluge za to ima njegova vpetost v koncern, vsekakor pa tudi dobra slovenska ekipa, ki jo vse od povezave s koncernom Tondach vodi naš tokratni sogovornik Jože Štrakl.

Tondach je že od leta 2004 na področju kritin za poševne strehe vodilno podjetje na slovenskem trgu. Kako ste vi občutili krizo zadnjih let?

Res je, da smo na tem segmentu kritin vodilni že deset let. Po letu 2008 so se sicer temeljito spremenile razmere, in to ne le v gradbeništvu, ampak tudi v drugih dejavnostih. Gradbeništvo je krizo občutilo še bolj zato, ker je pred tem tako močno raslo. Na srečo trga strešnih kritin in dodatnih elementov ni tako močno prizadela kot nizke in visoke gradnje, vseeno pa smo jo tudi mi močno občutili. Če primerjam proizvodnjo v najboljših letih z današnjo, moram povedati, da smo utrpeli padec za približno 35 odstotkov, še nekoliko večjega pa finančno, saj so tudi cene nekoliko padle. To je tudi posledica vse močnejše konkurence, zmanjšanega trga, volumnov za investicije ...

Individualna gradnja je v ospredju

Verjetno ste najmočneje občutili padec prodaje za večje gradnje. Kako pa je s prodajo kritine za individualne hiše? Verjetno je tukaj padec manj občuten?

Padec smo občutili tudi pri individualni gradnji, vsekakor pa se to močneje kaže na večjih investicijah, ki jih skoraj ni več. Intenzivne stanovanjske gradnje v zadnjih petih letih skoraj ni. Dejstvo je, da nas rešuje zasebna gradnja, se je pa tudi v individualne žepe preselilo breme krize. Razmere so vsepovsod težje.

Vsako podjetje se je moralo prilagoditi nastalim razmeram. Kako ste se na nove razmere na trgu odzvali v Tondachu?

Lepo ste povedali, treba se je prilagoditi. Če se izrazim po vozniško, smo zmanjšali obrate in proizvodne zmogljivosti prilagodili povpraševanju trga tako v Sloveniji kot v celotni grupaciji. Nekatera podjetja smo zaprli, nekatera delujejo z zmanjšanimi kapacitetami. Prilagodili smo število zaposlenih, dodatno pa smo se morali prilagoditi tudi trgu, da smo lahko ohranili tržne deleže. Investicijski volumni so prilagojeni možnostim, ki so v primerjavi s preteklimi leti zelo skromne. Naredili smo vse potrebno, in to takoj, da smo uspeli stroške pokrivati s prihodki. V Sloveniji nam je to uspelo, nekaj več težav pa imamo na ravni koncerna, ker je šel pred začetkom krize v večje investicije.

Investicije, pokrite s prihodki

Vi pa ne? Tondach Slovenija?

Mi nismo imeli potrebe po večjih investicijah, ker so bile vse opravljene pred nastopom krize in so bile v glavnem že pred krizo poplačane večje obveznosti do bank. Mi smo takrat dobro poslovali in smo večino investicij pokrili z lastnimi sredstvi. Po letu 2008 nismo imeli večjih obremenitev in smo v likvidnem položaju relativno mirno prebrodili vsa ta leta in še danes je tako.

Prav tako niste odpuščali?

Tudi mi smo zmanjšali število zaposlenih, vendar večinoma na mehak način. V tem času smo odpustili le tri delavce, leta 2009, smo pa že lani in letos nekaj ljudi na novo zaposlili. S 76 smo prešli na 78 zaposlenih.

Začeli ste zaposlovati na novo. Je torej že posijalo sonce?

O tem je prezgodaj govoriti. V zadnjem delu lanskega leta smo povečali proizvodnjo, vendar bolj zaradi potreb, ki jih diktirajo naši izvozni trgi, letos pa s tem nadaljujemo. To blagodejno vpliva na naš ekonomiko poslovanja in se bo poznalo tudi v končnem rezultatu. Hkrati pa so se povečale potrebe po zaposlenih, del teh pa smo rešili z notranjimi rezervami in z manjšim dodatnim zaposlovanjem za določen čas. Lahko da se bo to spremenilo v nedoločen, saj načrtujemo, da bomo tak obseg proizvodnje nadaljevali vsaj do konca leta.

Dobro razmerje med kakovostjo in ceno

Trg v krizni situaciji pričakuje nižje cene in še boljše storitve. Tondach je bil že doslej znan po dobrem servisu za arhitekte, projektante in investitorje.

Kupčeva legitimna zahteva je dobra cena in storitev. Temu se mora vsak proizvajalec prilagoditi, tako oblikovati tudi cene različnim izdelkom ter zadovoljiti vse kupce. Temeljno je čim boljše razmerje med kakovostjo in ceno in to je nas vedno reševalo – dobre cene in dobre storitve, ki pa smo jih gradili vrsto let. Da je v naši hiši možno narediti za stranko tako rekoč vse, od začetnega razgovora, tehničnih rešitev, prilagoditev in natančnosti dobave do vseh poprodajnih aktivnosti. Ta servis je izjemno širok pojem, prednost našega podjetja pa je tudi, da smo domače podjetje in vse te storitve bistveno lažje opravljamo kot nekdo, ki to počne iz tujine in ima tu samo predstavništvo.

Vlečni zarezniki so nekoliko cenejši od stiskanih. Je zato po njih večje povpraševanje?

Tondachova kvaliteta je Tondachova kvaliteta. Med enimi in drugimi v tem smislu ni razlik, razlikujejo pa se predvsem po fizikalnih lastnostih, sposobnostih in zmožnostih. Vlečni strešnik ima prednost v videzu in ceni, stiskani pa v tehnoloških sposobnostih, predvsem pa stiskane lažje prekrivamo tudi na nižjih naklonih zaradi globljih stranskih utorov in čelnih, ki jih vlečeni strešniki nimajo. Vsak segment ima svoje prednosti, kupec pa izbira.

Primer dobre prakse

Lani ste prekrili velik kmečki objekt na kmetiji Pečečnik v Lazah pri Velenju, na idilični lokaciji pod gradom Švarcenštajn. Gre za zelo dobro umestitev v okolje, je pa streha nad hlevom izpostavljena zelo agresivnemu ozračju. Kakšni so rezultati?

O dolgoročnih rezultatih še ne moremo govoriti. Naleteli smo na investitorja, ki je prisluhnil našim rešitvam, in tudi na odličnega izvajalca del in partnerja VOPI projekti iz Šmartnega ob Paki. Gre za velik hlev, v katerem je veliko krav molznic, ki pa je sodobno in zanimivo zgrajen. Z ustrezno kritino. Opečna žgana glina je odporna na vse luge in kisline in prepričani smo, da agresivna klima ne bo škodovala kritini. Zagotavljamo, da se bo ta kritina odlično obnesla v vsej dobi trajanja.

Številne hleve preprosto prekrijejo s pločevinasto kritino, ki v agresivnem ozračju zdrži deset let in morda še kakšno več. Ali je taka izvedba cenejša?

V agresivni klimi je pločevina zelo občutljiva na korozijo, je pa treba tu poudariti tudi umestitev opečne kritine, predvsem večjih površin, v okolje. Ne le v okolico gradu, ampak tudi v slovenskih vaseh. Nisem sicer poklican za ocenjevanje pločevinaste kritine, a se z vami strinjam.

Engoba je skoraj standard

Ko sva se leta 2002 prvič pogovarjala, ste napovedovali večje povpraševanje po dodatni zaščiti strešnikov z engobo in glazuro. Takrat ste napovedovali porast vsaj na 25 odstotkov vse kritine. Kako je danes s tem?

Pravzaprav je to danes skoraj že pravilo. Danes je delež engobiranih strešnikov 85 do 90 odstotkov skupne prodaje, razen pri bobrovcih, kjer prodamo nekaj več naravnega. Razlog za to je, da se z njimi pogosto sanirajo starejši zaščiteni objekti.

Kako pa je z dodatnimi programi? Glinene stene, strešniki za fasade, tlakovci ...

Tu nas trg še ne pozna dovolj, poleg tega pa nismo specializirani, to ni naša osnovna proizvodnja. Glinene omete solidno tržimo, opečne fasade in tlakovci pa gredo na bolj posebne objekte. Zelo so privlačni za tiste, ki si želijo nekaj drugačnega.

Mirno leto

Ali za letos pripravljate posebne novosti?

Ne. Novih proizvodov ne uvajamo v večjem obsegu, saj imamo že sedaj zelo bogato ponudbo. Imamo nov strešnik Neptun in strešnik velikega formata Bravura, ki je vlečen in podoben našemu zarezniku, le da je večjih dimenzij, vendar tega ne moremo uvrščati med posebne novosti. Dejstvo je, da je zaradi zelo bogatega programa kupec pogosto zmeden in se težko odloči. Seveda pa je treba tu posebej omeniti tudi celoten dodatni program za streho kot sistem in različne keramične dodatke.

Vaša pričakovanja za leto 2014?

Zelo so optimistična. Še vedno so sicer daleč od rezultatov v najboljših letih, a menimo, da bomo rezultate lanskega leta, ki so bili že boljši od predhodnega leta, še izboljšali. Načrtujemo vsaj za tretjino povečano realizacijo, s 15 na 16 ali 16,5 milijona evrov, v premem sorazmerju pa tudi rast čistega dobička. Načrtujemo mirno leto.

Kar pa ima spet temelje v investiciji iz leta 1999, ko je koncern prevzel vašo opekarno.

Da. Vendar ne le zaradi investicije, ampak predvsem zato, ker smo takrat se povezali s koncernom Tondach. Investicija je le en del, drugi je blago Tondacha, ki ga proizvajajo naša hčerinska podjetja. Tudi te strešnike uspešno prodajamo na slovenskem trgu. Tretji del je, da nam je Tondach prek svoje mreže omogočil prodor na tuje trge. Lani smo izvozili za 4 milijone evrov izdelkov, letos načrtujemo še za milijon evrov več. Izvoz za nas danes ni le majhen del, ampak ključna dejavnost, ki po prodajni vrednosti in tudi realizaciji izrazito prispeva k poslovnemu uspehu podjetja Tondach Slovenija.

Podjetje Tondach Slovenija je pred kratkim prenovilo svojo spletno stran. Dolga leta je vztrajalo pri stari, nedavno pa se je odločilo za temeljito posodobitev, ki je dobro uspela. Kupec dobi dovolj osnovnih informacij o strehi kot sistemu in vseh dodatkih, ki so potrebni za kakovostno streho. Na njej je v celoti predstavljena ponudba strešnikov koncerna Tondach – tako vlečenih iz proizvodnje v Borecih kot tudi tistih iz drugih tovarn Tondach po vsej Evropi, pregleden pa je tudi priporočeni cenik, ki si ga je moč prenesti na svoj računalnik po posredovanju zahtevanih podatkov. Ob ogledu Tondachove nove spletne strani smo pogrešali le novice iz matične slovenske tovarne, saj se na prodajnem področju v Sloveniji v povezavi s Tondachom dogaja marsikaj zanimivega.

www.tondach.si

tiskane izdaje ostrešje materiali Tondach