Tretjina prebivalstva Slovenije živi v večstanovanjskih stavbah in okrog 40 odstotkov teh stavb je starejših od 50 let – torej se približuje ali presega teoretično obdobje uporabnosti stavbe, ki je 60 let, ko je praviloma potrebna njena korenitejša prenova, je v komentarju, objavljenem na portalu Arhitekturne politike, zapisal Tomaž Krištof iz Studia Krištof. Preračunano to pomeni tudi, da približno četrt milijona Slovencev živi v blokih in podobnih stavbah, zgrajenih v času, ko protipotresna gradnja še ni bila predpisana. Že malo močnejši potres bi sprožil pravo socialno bombo!
Tretjina stanovanj je v vsaj delno nezdravem stanju
Kar četrtina prebivalstva živi v stanovanjih, ki niso premajhna samo po kvadraturi, ampak tudi po številu sob glede na število članov gospodinjstva, tretjina stanovanj pa je v stanju, ki se bi ga dalo opisati kot vsaj delno nezdravo (plesen, vlaga, prepereli okenski okvirji, itd.). Veliko blokov je brez dvigal in tudi brez požarnih stopnišč in drugih oblik zagotavljanja požarne varnosti. A kljub temu sta korenček in palica državne politike – subvencije Ekosklada in muke po PURESu – namenjena izključno samo energetskim prenovam objektov. In tudi lastniki ob vseh pomanjkljivosti njihovih stanovanj dejansko prenavljajo skoraj samo to (vir statističnih podatkov: Stanovanjska problematika v RS, 2012.)
Danes obseg stanovanjskega stavbnega fonda pretežno zadošča demografski sliki prebivalstva in novih stavb se ne bo več gradilo tako množično kot v preteklih desetletjih. Večina nas je torej obsojena na življenje v starih stavbah – ki pa zahtevam sodobnega časa nikakor več ne služijo. Zato se je potrebno njihovih prenov lotiti sistematično in predvsem celostno. To še zdaleč ne pomeni samo energetske prenove fasadnega ovoja. Pomeni tudi razširitev fasadnih odprtin, povečanje balkonov in teras, namestitev manjkajočih dvigal, izboljšanje potresne in požarne varnosti objektov, ureditev prezračevanja zaprtih prostorov, zvočne izolativnosti; kjer se da, pa tudi povečanje samih stanovanj z razširitvijo objektov ali združevanjem enot.
Subvencije za prenovo po današnjih standardih
Cilj prenov mora biti dvig celotnega bivanjskega in gradbenega standarda obstoječih stavb in ne le izboljšanje njihove energetske bilance. Subvencije Ekosklada in ostalo politiko prenov objektov je nujno razširiti na celostne arhitekturne prenove večstanovanjskih zgradb, kar lahko postane tudi nov nacionalni projekt (ne samo socialni, ampak tudi gospodarski oziroma gradbeni). Subvencije naj se podeljujejo le tistim prenovam, ki dotrajane stavbe v celoti spravi na današnje standarde. Stanovanjski sklad naj se loti sistematičnega odkupovanja blokovskih stanovanj, združevanja manjših enot v večje in ponovne odprodaje. Zakonodaja naj se spremeni tako, da bodo celostne arhitekturne prenove možne že ob soglasju dvotretjinske večine etažnih lastnikov, ne pa več čisto vseh.
In končno, ljudem, ki so v preteklih letih tako pokorno sprejeli nujo energetskih prenov, naj se dopove, da prevelik račun za plin in ogljični odtis nista edini stvari, ki bi jih morali motiti pri njihovih stanovanjih!